Steljniki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Steljnik1.JPG

Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim gozdom, mestoma rdečim borom in podrastjo orlove praproti in lisičjaka, ki se redno, vsaj enkrat letno popasejo ali pokosijo. Pokrovnost s travinjami je vsaj 80% z drevesnimi krošnjami pa manj kot 75%. Značilne so za Belo krajino v JV Sloveniji. Zaradi specifične rastlinske združbe bogatijo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine. Zaradi opuščanja rabe stelje iz praproti za nastilj in drugačnega načina kmetovanja počasi izginjajo in se intenzivno zaraščajo v stelniški gozd. Štejemo jih med najbolj prepoznavne naravne krajinske znamenitosti Bele krajine.

Nastanek[uredi | uredi kodo]

V preteklosti so se na območju Bele krajine zaradi potrebe po lesu in kmetijskih površinah z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta izoblikovali redko poraščeni gozdovi breze z gosto podrastjo praproti in lisičjaka, ki so jo prebivalci uporabljali za steljo.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja: stéljnik -a m (ẹ̑) gozd, v katerem se pridobiva stelja ali naravni prostor, kjer raste praprot, slaba trava.

Območja steljnikov[uredi | uredi kodo]

Najbolj znana ohranjena območja steljnikov se nahajajo na območju zahodno od vasi Drašiči (Slamniško- Boldreški steljniki), v bližini Marindola (Marindolski steljniki), v bližini vasi Malinsko (Malinski stelnjiki), v bližini Metlike proti Adlešičem (Vinomerski steljniki) ter Vlašički steljniki. [1]

Varstvo in zaščita[uredi | uredi kodo]

Steljniki predstavljajo zakladnico številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi varstva njihovih habitatov so uvrščeni v območje Natura 2000, kot habitatni tip: eurosibirska suha in polsuha sekundarna travišča na karbonatnih tleh. Med drugim v njih najdemo več kot sto vrst metuljev in gliv, 13 vrst kukavic, 39 vrst ptic in veliko orhidej[2].

Ogroženost obstoja[uredi | uredi kodo]

Obstoj stelnjikov in s tem biotske raznovrstnosti na teh območjih je ogrožena zaradi:

  • opuščanja sonaravne kmetijske rabe steljnikov-opuščanje košnje in raba stelje,
  • neustreznega pogozdovanja in spreminjanja v monokulturne smrekove gozdne sestoje,
  • opuščanja ljudskega izročila, ki je bilo vezano na steljarjenje,
  • opuščanja rabe zdravilnih rastlinskih vrst, ki so značilne za območja steljnikov.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/1247/Slovenski-naravni-biseri-Belokranjski-steljniki,

http://www.belokranjec.si/novice/je-steljnik-izkrcen-gozd-ali-zarascen-travnik/202