Stavba madžarskega parlamenta
| Stavba madžarskega parlamenta | |
|---|---|
Országház | |
 Pročelje z drugega brega Donave | |
 | |
| Splošni podatki | |
| Tip | parlament |
| Arhitekturni slog | neogotika, barok, renesansa |
| Lokacija | Budimpešta, Madžarska |
| Koordinati | 47°30′25″N 19°02′44″E / 47.50694°N 19.04556°EKoordinati: 47°30′25″N 19°02′44″E / 47.50694°N 19.04556°E |
| Trenutni najemniki | Državni zbor Madžarske |
| Začetek gradbenih del | 1885 |
| Dokončano | 1904 |
| Višina | 96 m |
| Dimenzije | |
| Druge dimenzije | Širina: 123 m Dolžina: 268 m |
| Tehnični podatki | |
| Št. nadstropij | 4 |
| Površina nadstropja | 18.000 m² |
| Število dvigal | 13 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Imre Steindl |
| Drugi podatki | |
| Število sob | 691 |
| Spletna stran | |
| www.latogatokozpont.parlament.hu | |
| Sklici | |
| [1][2][3][4] | |
Stavba madžarskega parlamenta (madžarsko Országház, dobesedno »Hiša države« oz. »Hiša naroda«), tudi Parlament v Budimpešti, je velik stavbni kompleks, ki stoji na vzhodnem nabrežju Donave na severnem delu središča Budimpešte (v Pešti) in služi kot sedež Državnega zbora Madžarske. Je tudi prepoznaven simbol mesta in priljubljena turistična znamenitost.[5]
Neogotska stavba ima simetrično pročelje in značilno neorenesančno kupolo v sredini.[6]
Odločitev za gradnjo reprezentativnega sedeža, ki bi izražal suverenost madžarskega naroda, je oblast sprejela leta 1881, sedem let po združitvi Budima, Óbude in Pešte. Razpisan je bil arhitekturni natečaj, na katerem je zmagal Imre Steindl.[5] Načrta njegovih tekmecev so kasneje zgradili v isti soseski za Etnografski muzej in Ministrstvo za kmetijstvo. Gradnja zmagovalnega načrta se je pričela leta 1885, inavguracija je potekala na domnevno 1000. obletnico države leta 1896, zgradba pa je bila predana v uporabo leta 1902,[7] čeprav ni bila dokončana še vse do leta 1904.[8] Od takrat je največja stavba na Madžarskem.[9] Z 96 m je bila ob Baziliki sv. Štefana tudi najvišja stavba v mestu; leta 1997 je bil sprejet zakon, ki je prepovedoval gradnjo višjih stavb z namenom ohranitve podobe mestne panorame, toda kasneje je to višino presegla poslovna stolpnica MOL Campus madžarske naftne družbe MOL.[10]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Béni, Alexandra (13. junij 2017). »10+1 things you didn't know about the Hungarian Parliament«. Daily News Hungary. Daily News Hungary. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 29. junija 2019.
- ↑ »Parliament«. Budapest Info. Budapest Info. Arhivirano iz spletišča dne 21. januarja 2021. Pridobljeno 29. junija 2019.
- ↑ Kay, Nathan (3. januar 2019). »The secrets and symbols of Hungary's Parliament building«. CNN Travel. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 29. junija 2019.
- ↑ »The House of Parliament«. Center za obiskovalce stavbe parlamenta. Državni zbor Madžarske. Arhivirano iz spletišča dne 5. maja 2019. Pridobljeno 29. junija 2019.
- ↑ 5,0 5,1 Craig Turp (2010). DK Eyewitness Top 10 Travel Guide: Budapest. Dorling Kindersley Ltd. str. 8–9. ISBN 9781405353076. Arhivirano iz spletišča dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 24. septembra 2020.
- ↑ Steves, Rick; Hewitt, Cameron (2009). Rick Steves' Budapest. Avalon Travel Publishing. ISBN 978-1-59880-217-7.
- ↑ »Electing Members of the National Assembly - House of the National Assembly - Országgyűlés«. House of the National Assembly (v britanski angleščini). Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Országház építése«. egykor.hu. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Parliament«. Budapest Info. 4. marec 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2015. Pridobljeno 8. aprila 2016.
- ↑ Patricolo, Claudia (3. september 2018). »MOL's Budapest skyscraper to escape ban on tall buildings«. Emerging Europe. Pridobljeno 21. maja 2023.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Stavba madžarskega parlamenta v Wikimedijini zbirki
