Pojdi na vsebino

Statutarno mesto (Avstrija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

V avstrijski politiki je statutarno mesto (nemško: Stadt mit eigenem Statut ali Statutarstadt), na Gradiščanskem znano tudi kot svobodno mesto (nemško: Freistadt), mesto, ki ima poleg pristojnosti občine tudi pooblastila in pristojnosti okrajne upravne oblasti.To pomeni, da mestna uprava deluje kot občinska oblast in hkrati kot veja izvršilne oblasti državne vlade. Prebivalec statutarnega mesta se, na primer, lahko obrne na mestni urad in tam uredi vozniško dovoljenje ali potni list.

Od leta 2022 je bilo v Avstriji 15 statutarnih mest. Ta mesta so večinoma večja regionalna središča prebivalstva, kjer živi desettisoče prebivalcev. Povprečno statutarno mesto ima okoli šestdeset tisoč prebivalcev.[1]

Pravni okvir

[uredi | uredi kodo]

Statutarno mesto ima tako občinsko kot okrajno upravno odgovornost. Okraj, ki je statutarno mesto, nima posebnega okrajnega upravnega organa, saj osebje mestne hiše opravlja tudi naloge okrajne uprave; župan pa opravlja tudi pristojnosti in naloge vodje okrajne komisije. Mestna uprava tako deluje kot regionalna vlada in kot del državne vlade.[2]

Ustava določa, da lahko skupnost z najmanj 20.000 prebivalci zahteva, zahteva status statutarnega mesta od svoje pokrajine, razen če pokrajina dokaže, da bi to ogrozilo regionalne interese, ali če nacionalna vlada temu ugovarja. Zadnja skupnost,ki je uveljavila to pravico, je Wels, ki je statutarno mesto od leta 1964. Od leta 2014 je deset drugih skupnosti, ki bi lahko pridobile status statutarnega mesta, vendar niso izrazile interesa za to spremembo.

Dunaj

[uredi | uredi kodo]

Statutarno mesto Dunaj, skupnost z več kot 1,9 milijonov prebivalcev, je razdeljeno na 23 občinskih okrajev (Gemeindebezirke). Kljub podobnemu imenu in primerljivi vlogi imajo občinski okraji drugačno pravno podlago kot okraj, kakršen je Dunaj kot celota. Tudi statutarni mesti Gradec in Celovec imata pododdelke, imenovane »občinski okraji«, vendar so ti zgolj administrativne enote, ki služijo lažji organizaciji mestne uprave in predstavljajo manjše enote na ravni sosesk.

Seznam sedanjih statutarnih mest

[uredi | uredi kodo]

Tabela vključuje stolpce, ki vsebujejo naslednje informacije: 'Koda' identificira okrajno kodo (Bezirkskennzahl) vsakega mesta, 'Datum' pomeni leto, ko je mesto pridobilo status statutarnega mesta.

KodaIme DatumRegistrska oznaka Prebivalstvo 2022
101Eisenstadt 1921E15.240
102Rust 1921E[note 1] 1.984
201Klagenfurt am Wörthersee 1850K102.618
202Villach 1932VI64.071
301Krems an der Donau 1938KS24.921
302Sankt Pölten 1922P56.360
303Waidhofen an der Ybbs 1868WY11.092
304Wiener Neustadt 1866WN47.106
401Linz 1866L207.247
402Steyr 1867SR37.879
403Wels 1964WE63.181
501Salzburg 1869S155.416
601Graz 1850G292.630
701Innsbruck 1850I130.585
901Wien 1850W1.931.593

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Rust shares Eisenstadt's E code.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Politische Bezirke«. Statistik Austria. 20. november 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.
  2. ↑ Federal Constitutional Law article 116; BGBl. 1/1930