Stefanovo število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Starkovo število)
Jump to navigation Jump to search

Stefanovo števílo [štéfanovo ~] (označbe St,[a] Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto:

kjer je specifična toplota pri stalnem tlaku, temperaturna razlika med fazama, specifična latentna toplota pri taljenju, temperatura sistema in temperatura tališča. Število je uporabno pri analizi Stefanove naloge. Izhaja iz računov Jožefa Stefana o hitrosti faznega prehoda vode v led na polarnih ledenih kapah iz leta 1889.[1] Pojem Stefanovega števila na ta način je uvedel G. S. H. Lock kot spremenljivko pri asimptotični, približni rešitvi problema premične meje.[2][3][4]

Stefanovo število so najprej zapisali tudi v obliki kot razmerje med gostoto izsevanega energijskega toka (po Stefan-Boltzmannovem zakonu) in gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote v stacionarnem stanju:[4]

kjer je Stefanova konstanta, temperatura segretega telesa, karakteristična debelina plasti, toplotna prevodnost plasti, na drugi mejni plasti pa se vzame temperaturo enako 0, in je .[4]

Stefanovo število se imenuje tudi Starkovo število (označba Sk) po Johannesu Starku.

Obratna vrednost Stefanovega števila se imenuje število faznega prehoda (nemško Phasenübergangszahl):[5]

Sorodno število za izparevanje in ukapljevinjenje (uparjanje) je Jakobovo število.[6]

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Za taljenje ledu pri standardni temperaturi je na primer:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. V virih je s ali označeno Strouhalovo število.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]