Pojdi na vsebino

Prva Martjanska pesmarica

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Stara martjanska pesmarica)

Prva Martjanska pesmarica, krajše MP I, lahko tudi stara Martjanska pesmarica ali Martjanska pesmarica I, je rokopisna cerkvena pesmarica, ki je nastala v današnjem Prekmurju. Vsebuje prvine prekmurščine, zatorej je najstarejši prekmurski pisni vir, tudi ima pomembno vlogo v nastanku prekmurskega knjižnega izročila.[1] Na Hrvaškem se imenuje v znanstveni literaturi Prekomurska pjesmarica.[2]

Pesmarica je brez naslovnice, ime je dobila po nekdanjem lastniku (in verjetnem soavtorju) Miklošu Legenu, ki je leta 1710 v rokopis vpisal kraj Martjanci (Per me Nicolao Legen in Martyanczi).[3][4]

Najbolj temeljito sta raziskovala pesmarico slovenski Vilko Novak in hrvaški Franjo Francev. Francev je prepoznal letnico 1593 v rokopisu, vendar je možno, da so najstarejše pesmi nastale v prvi polovici 16. stoletja.[2] Pesmarico so napisali protestanti, vendar so jo pozneje uporabljali tudi katoliki, kar je razvidno iz poznejših popravkov.[2]

Ker je jezik močno prepletan s kajkavščino, čeprav vsebuje mnogo prvin in značilnosti prekmurščine, jo ima veliko hrvaških raziskovalcev še danes za kajkavsko hrvaško pesmarico.[5] Lahko zasledimo v njej tudi latinske in madžarske pesmi.[6] V nekaterih pesmih je možno opazovati vpliv osrednje slovenščine, češčine in gradiščanske hrvaščine, ker so prepisovalci in zapisovalci prevzeli pesmi iz omenjenih virov.[7]

Rokopis se deli na pet delov, vsebuje večinoma cerkvene pesmi, a lahko zasledimo prvine posvetnega pesništva (ljubezenske pesmi ali epsko pesem o Nikoli IV. Zrinskiju).[7]

Danes hranijo rokopis v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.[8]

Fizične značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Rokopis meri 8x13 cm in je pisan od več rok. Peti del, ki je najmanjši v pesmarici, izvira morda iz 16. stoletja, čeprav tudi ta rokopis ni enoten.[9] Glavni deli so nastali večinoma v različnih obdobjih 17. stoletja.[9]

Manjka več listov, pisava je večkrat slaba, tudi papir je slabo ohranjen.[9] Nekatere pesmi je Vilko Novak rekonstruiral s pomočjov poznejših prekmurskih rokopisov, v katere so bile prepisane pesmi Martjanske pesmarice I.[10] Različne pisave pričajo, da je pisalo Martjansko pesmarico I več rok v različnih časovnih obdobjih.[11] Bil je poskus s preslikavo z ultrardečimi žarki ugotoviti točnejšo letnico, ki ni bil uspešen, zaradi tega je Novak dvomil o Frančevi ugotovitvi o letnici 1593.[11]

Zgodovina rokopisa

[uredi | uredi kodo]

Prvič je Franc Kovačič omenil Matiji Slaviču Martjansko pesmarico I, ki jo je kupilo Zgodovinsko društvo v Mariboru, vendar ni znano od koga.[4] V naslednjih desetletjih je veliko slovenskih in hrvaških revij poročalo o pesmarici.[8]

Slovenci med rekama Mura in Raba so se večinoma pod pritiskom madžarskih velikašev spreobrnili na protestantsko vero in sledili luteranskemu nauku.[12] Ker so takratni ogrski Slovenci (današnji Prekmurci in Porabci) živeli med revnimi okoliščinami, jim je bila edina možnost rabo svoje materinščine v rokopisih.[13]

Vsebina

[uredi | uredi kodo]

Pričajo o luteranskem značaju Martjanske pesmarice I, da je več pesmi prevzeto iz knjig osrednjih slovenskih protestantov, kot od Primoža Trubarja ali Jurija Dalmatina.[14] Na Ogrskem so poznali Trubarjeve in Dalmatinove knjige, vendar komajo so jih koristili zaradi jezikovnih razlik, ker je bil zemljepisni in politično upravni položaj ogrskih Slovencev dokaj drugačen, ker je omogočilo nastanek in poseben razvoj prekmurskega knjižnega jezika predvsem od 18. stoletja.[15]

V vrstnem redu pesmarica sledi načelu takratnih nemških in madžarskih protestantskih pesmaric.[16] Prvi del pesmarice vsebuje adventne in božične pesmi, drugi postne in velikonočne, tretji binkoštne, četrti različne pobožne in nekaj posvetnih pesmi, peti epsko pesem o Zrinskiju in osmanskem obleganju Sigeta (Szigetvár).[17]

Praznične pesmi so napisane za liturgično rabo, a manjkajo psalmične pesmi, ki so bile značilne za takratne protestantske pesmarice na nemškem ali madžarskem področju. Hkrati ima pesmarica precej pesmi in pesnitev s svetopisemskimi motivi.[16]

Hkrati se Martjanska pesmarica I zelo značilno razlikuje od sodobnih evropskih protestantskih pesmaric, ker je edina med njimi, ki vsebuje posvetne pesmi, ki jih je nek prepisovalec vtihotapil.[16]

Jezik in viri

[uredi | uredi kodo]

Vloga Martjanske pesmarice I v prekmurskem izročilu

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Dončec 2024, str. 279–283.
  2. 1 2 3 Ditmajer Prando 2025, str. 332.
  3. ↑ Ditmajer Prando 2025, str. 331–332.
  4. 1 2 Novak 1997, str. 3.
  5. ↑ Dončec 2024, str. 281.
  6. ↑ Ditmajer Prando 2025, str. 333.
  7. 1 2 Ditmajer Prando 2025, str. 333–334.
  8. 1 2 Škafar 1978, str. 102–103.
  9. 1 2 3 Novak 1997, str. 18.
  10. ↑ Novak 1997, str. 373–374.
  11. 1 2 Novak 1997, str. 20.
  12. ↑ Dončec 2024, str. 277.
  13. ↑ Dončec 2024, str. 278.
  14. ↑ Novak 1997, str. 22–23.
  15. ↑ Jesenšek 2013, str. 14–15.
  16. 1 2 3 Novak 1997, str. 7.
  17. ↑ Novak 1997, str. 6.
  • Ditmajer Prando, Nina (2025). Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in Prekmurju. Ljubljana: Založba ZRC. COBISS 248489987.
  • Dončec, Akoš Anton (2024). »Izročilo in dediščina rokopisnih pesmaric v prekmurščini od 16. do 20. stoletja«. Edinost in dialog. Zv. 79, št. 1. str. 273–305. COBISS 211634179.
  • Jesenšek, Marko (2013). Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 90). COBISS 72355073.
  • Novak, Vilko (1997). Martjanska pesmarica. Ljubljana: Založba ZRC. COBISS 66453504.
  • Škafar, Ivan (1978). Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana: Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti. COBISS 243747840.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prva_Martjanska_pesmarica&oldid=6538369«