Stanislava Staša Zajović
| Staša Zajović Сташа Зајовић | |
|---|---|
.jpg) Zajovićeva leta 1999 | |
| Rojstvo | Stanislava Zajović 25. januar 1953 (73 let) Nikšić |
| Državljanstvo |  Črna gora |
| Poklic | aktivistka za pravice žensk, pisateljica neleposlovja |
| Organizacija | Ženske v črnem (1991–danes) |
Stanislava Staša Zajović (cirilica:Станислава Сташа Зајовић), črnogorska aktivistka, * 25. januar 1953, Nikšič, Črna gora.
Stanislava Staša Zajović je v Črni gori rojena srbska feministka in protivojna aktivistka. Je soustanoviteljica in koordinatorka organizacije Ženske v črnem v Beogradu.
Biografija
[uredi | uredi kodo]Diplomirala je iz španščine in italijanščine na Univerzi v Beogradu. Feminističnemu gibanju v Beogradu pa se je pridružila v osemdesetih letih.[1] Aktivna je v številnih feminističnih aktivnostih, od organizacije uličnih protestov do pomoči beguncem in ženskam itd.[2] Bila je pobudnica več organizacijam, kot so Ženska mirovna mreža, Mednarodna mreža ženske solidarnosti proti vojni/Mednarodna mreža žensk v črnem, Mreža ugovornikov vesti in antimilitarizma v Srbiji, Koalicija za sekularno državo itd.
Organizirala je številna izobraževanja o človekovih pravicah žensk, ženski mirovni politiki, medetnični in medkulturni solidarnosti ter odnosu med ženskami in antimilitarizmom. Imela je ključno vlogo pri širjenju mreže Žensk v črnem po svetu. Carmen Magallón v svoji knjigi Mujeres en pie de paz navaja, da je Stašin obisk v Španiji leta 1993, njene ideje in predanost, vplival na ustanovitev skupine Ženske v črnem v tej državi.[3]
Staša Zajović je od leta 1992 objavila številne eseje in članke in prilog v domačih in tujih medijih, v katerih obravnava ženskah v politiki, reproduktivnih pravicah, vojno, nacionalizem ter odpor proti militarizmu. Leta 2017 je bila ena izmed podpisnic Deklaracije o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.[4]
Bila je del delegacije Žensk v črnem na komemoracijah za vojne žrtve v Vukovarju (Hrvaška)[5] in govornica na protestu ob obletnici začetka vojne v Bosni,[6] kjer je opozarjala na spregledanost teh dogodkov, pomanjkanje priznanja žrtvam in nujnost procesiranja vojnih zločinov.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]- 2001: Millennium Peace Prize for Women, UNIFEM[7]
- Častna meščanka v Tutinu (2004) in Granadi (2004)
- 2005: Nominacija za Nobelovo nagrado za mir v okviru kampanje 1,000 Women for the Nobel Peace Prize
- 2005: Konstantin Obradović Prize, ki jo podeljuje Beograjski center za človekove pravice
- 2018: One Law for All Awards
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Welle (www.dw.com), Deutsche. »Staša Zajović: Otrovom nacionalizma se sprječava pobuna | DW | 07.10.2019«. DW.COM (v hrvaščini). Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ Rivas, Rosa (26. april 1993). »"Las Mujeres de Negro ejercemos la desesperación activa"«. El País (v španščini). ISSN 1134-6582. Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ Carmen Magallón: Mujeres en pie de paz, Madrid, Siglo XXI, 2006.
- ↑ Signatories of the Declaration on the Common Language, official website, retrieved on 2018-08-16.
- ↑ »Staša Zajović iz Žena u crnom: U Srbiji dominantno nacionalističko javno mnijenje«. tportal.hr. Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ »Belgrade: 26th anniversary of start of war in Bosnia marked«. N1 (v bosanščini). 6. april 2018. Pridobljeno 23. marca 2021.
- ↑ »STASA ZAJOVIĆ«. RWLSEE (v angleščini). Pridobljeno 23. marca 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Žene u crnom - Women in Black
- Interview for Deutsche Welle (in Croatian)
- Interview for Al Jazeera (in Serbo-Croatian)
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Akademsko | |
| Drugo | |
