Stalno arbitražno sodišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stalno arbitražno sodišče
Cour permanente d'arbitrage
Permanent Court of Arbitration - Cour permanente d'arbitrage.svg
Žig Stalnega arbitražnega sodišča
Ustanovitev1899
LokacijaHaag, Nizozemska
Koordinate52°05′12″N 4°17′44″E / 52.0866°N 4.2955°E / 52.0866; 4.2955
Authorized byHaaška mirovna konvencija
Judge term length6 let (podaljšljivo)[1]
Number of positionsmaksimum 4 na državo članico
Spletna stranpca-cpa.org
Secretary-General
TrenutnoMarcin Czepelak[2]
Od2022[2]


Stalno arbitražno sodišče (SAS, angl. PCA, Permanent Court of Arbitration) je medvladna organizacija, ki ni del sistema Združenih narodov, s sedežem v Haagu na Nizozemskem. Za razliko od sodnega sodišča v tradicionalnem pomenu SAS zagotavlja storitve arbitražnega sodišča za reševanje sporov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov med državami članicami, mednarodnimi organizacijami ali zasebnimi strankami.[4] Primeri zajemajo vrsto pravnih vprašanj, ki vključujejo teritorialne in morske meje, suverenost, človekove pravice, mednarodne naložbe ter mednarodno in regionalno trgovino. SAS je sestavljen iz dveh ločenih večstranskih konvencij[5] z združenim članstvom 122 držav.[3] Organizacija ni agencija Združenih narodov,[6] je pa uradni opazovalec Združenih narodov.[7]

Palača miru, stavba Stalnega arbitražnega sodišča je bila v Haagu zgrajena med letoma 1907 in 1913.[8][9] Poleg tega so v stavbi tudi Haaška akademija za mednarodno pravo, knjižnica Palače miru in Mednarodno sodišče.[10]

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Sedež Stalnega arbitražnega sodišča: Palača miru (»Vredespaleis«) v Haagu.
Pogodbenice Stalnega arbitražnega sodišča
Sodna dvorana Stalnega arbitražnega sodišča.
Prinsegracht 71, Haag, stavba iz približno leta 1728, ki je bila sedež Stalnega arbitražnega sodišča med letoma 1901 in 1913, ko je bila gradnja Palače miru končana.
Arbitraža za ribištvo v severnem Atlantiku na Stalnem arbitražnem sodišču, Prinsegracht 71, Haag, 1910.

Stalno arbitražno sodišče ni sodišče v običajnem razumevanju tega izraza, ampak upravna organizacija, katere cilj je imeti stalna in lahko dostopna sredstva, ki služijo kot register za namene mednarodne arbitraže in drugih povezanih postopkov, vključno s preiskovalnimi in spravnimi komisijami.[11]

Upravni svet (formalno Stalni upravni svet ) je telo, sestavljeno iz vseh diplomatskih predstavnikov držav članic, akreditiranih na Nizozemskem.[12] Predseduje ji minister za zunanje zadeve Nizozemske, ki je tudi član.[13] Odgovoren je za »usmerjanje in nadzor« Mednarodnega urada, usmerja proračun organizacije in poroča o njenih dejavnostih.[13]

Mednarodni urad je sekretariat Stalnega arbitražnega sodišča in ga vodi generalni sekretar. Zagotavlja jezikovno, raziskovalno in administrativno podporo arbitražnim tribunalom Stalnega arbitražnega sodišča.[14]

Sodniki ali arbitri, ki obravnavajo zadeve, se imenujejo člani sodišča. Vsaka država članica lahko imenuje do štiri »z znano usposobljenostjo za vprašanja mednarodnega prava, z najvišjim moralnim ugledom in s pripravljenostjo sprejeti dolžnosti arbitrov« za 6-letni mandat, ki ga je mogoče obnoviti. Člani vsake države članice skupaj tvorijo »nacionalno skupino«.[15] Člani so lahko izbrani v arbitražnih primerih, v katerih dajejo podporo SAS. Nacionalne skupine lahko predlagajo kandidate za člane Mednarodnega sodišča.[15]

Stalno arbitražno sodišče se včasih zamenjuje z Mednarodnim sodiščem, ki ima sedež v isti stavbi.[16] Vendar pa Stalno arbitražno sodišče ni del sistema ZN,[17] čeprav ima od leta 1993 status opazovalke v Generalni skupščini ZN.[18][19]

V členih 30–57 Haaške konvencije iz leta 1899 so opisana pravila arbitražnega postopka. Ta pravila so prilagojena različica že obstoječih pogodb med državami. Spremenjena so bila leta 1907, pri čemer je bila najbolj opazna sprememba vzpostavitev skrajšanega postopka za enostavne primere. Pomembna so bila pri razvoju pravil za Meddržavno sodišče v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Prvo dejanje strank pred Stalnim arbitražnim sodiščem je predložitev tako imenovanega »kompromisa«, ki navaja vprašanje in pristojnost arbitra(-ov). Postopki nato potekajo v dveh fazah: pisne vloge in ustna razprava. Sodišče se umakne, ko je razprava končana, da obravnava in zaključi zadevo z navadno večino glasov.

Odločitev se objavi v obliki sodne odločbe, skupaj z morebitnimi ločenimi mnenji. Zgodnje sodne odločitve so sopodpisovali arbitri sami, vendar je bila leta 1907 ta odgovornost prenesena na predsednika in sekretarja (PCA). Sodna odločba se prebere na javni seji v navzočnosti zastopnikov in odvetnikov strank v zadevi. Odločba je za stranke zavezujoča in ni mehanizma za pritožbo.[20]

Proračun in pristojbine[uredi | uredi kodo]

Med letoma 2007 in 2008 je bil proračun 1,8 milijona evrov.[21]

Proračun Stalnega arbitražnega sodišča se napaja iz prispevkov njenih članic in prihodkov v arbitražnih zadevah. Razporeditev zneskov, ki jih morajo plačati posamezne države članice, temelji na sistemu, ki ga uporablja Svetovna poštna zveza.[12]

Stranke v arbitraži morajo plačati stroške arbitražnega sodišča, ustanovljenega za obravnavanje primera, vključno s plačo arbitrov, registratorskimi in upravnimi funkcijami, vendar ne vključujejo režijskih stroškov organizacije).[22][23] Stroški arbitraže se od primera do primera razlikujejo. Med Stalnim arbitražnim sodiščem in strankami se stroški lahko razporejajo z dogovori o pristojbinah.[24]

Udeleženci[uredi | uredi kodo]

Pogodbenice Konvencije o mirnem reševanju sporov iz leta 1899 (71 držav članic) in 1907 (101 država članica) so samodejno pogodbenice Stalnega arbitražnega sodišča. Ker je 51 pogodbenic obeh konvencij, ima Stalno arbitražno sodišče 122 držav članic: 120 članic Združenih narodov, ter Kosovo in Palestino.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stalno arbitražno sodišče je najstarejša institucija za reševanje mednarodnih sporov. Ustanovljena je bila leta 1899 s prvo Haaško mirovno konferenco v skladu s členi od 20 do 29 Haaške konvencije o mirnem reševanju mednarodnih sporov iz leta 1899. Na drugi Haaški mirovni konferenci je bila prejšnja konvencija revidirana s Konvencijo iz leta 1907 o mirnem reševanju mednarodnih sporov . Konferenca je bila sklicana na pobudo ruskega carja Nikolaja II., »z namenom iskanja najbolj objektivnih sredstev, da bi vsem narodom zagotovili koristi resničnega in trajnega miru, predvsem pa omejili postopni razvoj obstoječe oborožitve.«[25]

Funkcije[uredi | uredi kodo]

Tribunali Stalnega arbitražnega sodišča so pristojni za spore na podlagi ustanovnih dokumentov Stalnega arbitražnega sodišča (Konvencije o mirnem reševanju mednarodnih sporov) ali na podlagi dvostranskih in večstranskih pogodb. Poleg tega njem generalni sekretar deluje kot organ za imenovanja za arbitražo.

Organ za imenovanje[uredi | uredi kodo]

Kadar se pojavijo težave pri imenovanju arbitrov za arbitražo v skladu s pravili UNCITRAL o arbitraži (npr. ker ena od strank noče imenovati arbitra ali če se imenovani arbitri ne morejo dogovoriti o imenovanju tretjega arbitra), je lahko generalni sekretar Stalnega arbitražnega sodišča zaprošen, da deluje kot organ za imenovanje. Ta možnost je odprta tudi za druge arbitražne sporazume, v katerih je imenovan generalni sekretar.[26] Med letoma 2011 in 2015 je bilo vloženih 257 tovrstnih zahtevkov.

Meddržavna arbitraža na podlagi Haaške konvencije[uredi | uredi kodo]

Arbitraža med dvema državama se zgodi, ko se dve državi članici Stalnega arbitražnega sodišča odločita predložiti spor v arbitražo tribunalu Stalnega arbitražnega sodišča. Arbitraža je sestavljena iz 5 arbitrov, od katerih vsaka stranka v arbitraži izbere dva (in eden od njih je lahko državljan zadevne stranke). Štirje arbitri izberejo petega in predsedujočega arbitra.[27]

Meddržavna arbitraža na podlagi UNCLOS[uredi | uredi kodo]

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) določa mehanizem za reševanje sporov v zvezi z morskimi mejami, v katerem lahko države članice izberejo:

  1. Mednarodno sodišče za pomorsko pravo
  2. Mednarodno sodišče,
  3. arbitražno sodišče (ustanovljeno v skladu s Prilogo VII, UNCLOS)
  4. posebno arbitražno sodišče (ustanovljeno v skladu s Prilogo VIII).

Če sta dve državi članici izbrali različne ukrepe za reševanje sporov, je treba uporabiti tretjo možnost.[28] Od avgusta 2016 je Stalno arbitražno sodišče upravljalo 12 zadev, ki so jih začele države v skladu s Prilogo VII k UNCLOS,[29] s čimer je upravljalo vse primere, sprožene v skladu s to prilogo, razen enega.[30]

Investicijski spori med investitorji in državami[uredi | uredi kodo]

Številni prostotrgovinski sporazumi zagotavljajo mehanizme za reševanje sporov med vlagatelji in državami z arbitražo s tako imenovanimi klavzulami ISDS. Stalno arbitražno sodišče lahko igra vlogo v takih postopkih, kot organ za imenovanje arbitrov, z uporabo svojih arbitražnih pravil ali z zagotavljanjem podpore arbitražnemu primeru.[31]

Primeri[uredi | uredi kodo]

Primeri primerov so prikazani spodaj:

Meddržavni

  • Združene države Amerike v. Mehika (Pobožni sklad Kalifornije) (1902)
  • Francija v. Velika Britanija (primer Savarkar) (1911)
  • Združene države Amerike v. Nizozemska (Otok Palmas Case) (1928)
  • Eritreja v. Jemen (konflikt o otočju Hanish) (1999)
  • Belgija v. Nizozemska (primer železnega Rena)[32] (2005)
  • Hrvaška v. Slovenija (2017)

Meddržavni: Priloga VII UNCLOS

  • Barbados v. Trinidad in Tobago (2006)
  • Bangladeš v. Indija (morska meja Bengalskega zaliva)[33] (2014)
  • Mavricij v. Združeno kraljestvo (Morsko zaščiteno območje Chagos) (2015)
  • Filipini v. Kitajska (2016)
  • Italija v. Indija (primer Enrica Lexie) (na čakanju)

Vlagatelj-država

  • Hulley Enterprises Limited (Ciper), Yukos Universal Limited (Otok Man) in Veteran Petroleum Limited (Ciper) proti Ruski federaciji[34] (2015)
  • Cairn Energy PLC & Cairn UK Holdings Limited v. Republika Indija[35]

Drugo

  • Združene države v. Iran (Iransko-ameriško sodišče za zahtevke) je v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja Stalno arbitražno sodišče pomagalo ustanoviti tožbeni tribunal[36]
  • Eritreja v. Etiopija (Komisija za zahtevke Eritreje in Etiopije) (2009) Komisija za zahtevke je bila organizirana prek Stalnega arbitražnega sodišča
  • Sudan v. Sudansko ljudsko osvobodilno gibanje (arbitraža Abyei) (2009)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  • Ligue internationale de la paix
  • Mednarodna arbitraža
  • Mednarodno sodišče
  • Mednarodno arbitražno sodišče

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "115th Annual Report" (PDF). Permanent Court of Arbitration. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 30 July 2016.
  2. 2,0 2,1 "Polak nowym Sekretarzem Generalnym Stałego Trybunału Arbitrażowego w Hadze". PCA. Pridobljeno dne 2022-02-17.
  3. 3,0 3,1 3,2 "Contracting Parties". PCA. Pridobljeno dne 3 August 2019.
  4. "Services - PCA-CPA". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-06-22.
  5. "History". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 2 August 2016.
  6. "United Nations stresses separation from Hague tribunal". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-07-16. The United Nations clarified on its Chinese microblog yesterday that the tribunal that ruled against China's historic claims over the disputed South China Sea was not a UN agency.
  7. "Intergovernmental Organizations". www.un.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-05-23.
  8. "ICJ Practical Information". International Court of Justice. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-08-08. Pridobljeno dne 2018-12-23. Built between 1907 and 1913 for the Permanent Court of Arbitration thanks to a donation from Andrew Carnegie, a Scottish-born industrialist who made his fortune in the United States, the Peace Palace is situated in seven hectares of parkland in the heart of the city
  9. "Peace Palace Carnegie Foundation". Peace Palace. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-04-09. Pridobljeno dne 2018-12-23. He made his donation under the condition that the Peace Palace would not only house the Permanent Court of Arbitration, but also a public legal library
  10. "Peace Palace Inhabitants of the Peace Palace". Peace Palace. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-02-17. Het Vredespaleis is de zetel van enkele belangrijke internationale gerechtelijke instellingen en organisaties: het Internationaal Gerechtshof (IGH), het Permanent Hof van Arbitrage (PHA), de Bibliotheek van het Vredespaleis en de Haagse Academie van Internationaal Recht. (The Peace Palace houses some of the most important judicial bodies and organizations: the International Court of Justice (ICJ), the Permanent Court of Arbitration (PCA), the Peace Palace Library and the Hague Academy of International Law)
  11. Shabtai Rosenne, "The Hague Peace Conferences of 1899 and 1907 and International Arbitration: Reports and Documents", T.M.C. Asser Press (2001), page xxi.
  12. 12,0 12,1 "Administrative Council". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 30 July 2016.
  13. 13,0 13,1 Article 49
  14. "International Bureau". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 2 August 2016.
  15. 15,0 15,1 "Members of the Court". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 2 August 2016.
  16. "International Court of Justice". ICJ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-07-14. Pridobljeno dne 2016-07-14. The International Court of Justice (ICJ) wishes to draw the attention of the media and the public to the fact that the Award in the South China Sea Arbitration (The Republic of the Philippines v. The People’s Republic of China) was issued by an Arbitral Tribunal acting with the secretarial assistance of the Permanent Court of Arbitration (PCA). The relevant information can be found on the PCA’s website (www.pca-cpa.org). The ICJ, which is a totally distinct institution, has had no involvement in the above mentioned case and, for that reason, there is no information about it on the ICJ’s website.
  17. "Arbitral court not a UN agency". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 July 2016. Pridobljeno dne 20 July 2016. ... they confuse the PCA with the UN’s International Court of Justice (ICJ).
  18. "A/RES/48/3 29th plenary meeting 13 October 1993". United Nations General Assembly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 January 2006.
  19. "General Assembly of the United Nations - Observers". UN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-06-16.
  20. Eyffinger, Arthur (1988). The Peace Palace: residence for justice, domicile of learning. Carnegie. str. 136. ISBN 9066113316.
  21. "The Permanent Court of Arbitration". City of The Hague. November 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 September 2016. Pridobljeno dne 31 July 2016.
  22. Art. 85 Convention for the Pacific Settlement of International Disputes (Hague I), October 18, 1907.
  23. "Schedule of Fees and Costs". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-05-12. Pridobljeno dne 2016-07-27.
  24. "FAQ, PCA-CPA". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-08-27. Pridobljeno dne 2016-07-14. The costs of arbitration vary from case to case. To promote maximum flexibility in each case, the PCA has no fixed fee schedule. The PCA assists the parties and tribunal in finding a fee arrangement that is most appropriate for the case.
  25. Loukas A. Mistelis (1 May 2010). Arbitration Rules-International Institutions-3rd Edition. Juris Publishing, Inc. str. 300. ISBN 978-1-933833-56-9.
  26. "PCA Secretary-General as Appointing Authority". Permanent Court of Arbitration. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 30 July 2016.
  27. "1907 The Hague Convention for the Pacific Settlement of International Disputes". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 August 2011. Pridobljeno dne 31 July 2016.
  28. "United Nations Convention on the law of the sea" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9 November 2015. Pridobljeno dne 31 July 2016. article 287
  29. "Archived copy" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2016-07-12. Pridobljeno dne 2016-07-13.CS1 vzdrževanje: arhivirana kopija kot naslov (link)
  30. "United Nations Convention on the Law of the Sea". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 31 July 2016.
  31. "INSTRUMENTS REFERRING TO THE PCA". PCA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 August 2016. Pridobljeno dne 31 July 2016.
  32. "PCA-CPA". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-10-19.
  33. "PCA-CPA". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2010-12-13.
  34. "PCA-CPA". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-07-30.
  35. "Cases | PCA-CPA — Cairn Energy PLC & Cairn UK Holdings Limited v. The Republic of India". pca-cpa.org. Permanent Court of Arbitration. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 February 2020. Pridobljeno dne 2021-07-22.
  36. Judge George H. Aldrich, "The Iran-U.S. Claims Tribunal" in P. Hamilton et al., ed., The Permanent Court of Arbitration: International Arbitration and Dispute Resolution, Kluwer Law International (1999), p. 208.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]