Srednjeveški spomeniki na Kosovu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Srednjeveški spomeniki na Kosovu
Srednjovekovni spomenici nа kosovu.jpg
Od zgoraj levo v smeri urnega kazalca: Cerkev Pećke patriarhije, Naša gospa Ljeviška, cerkev samostana Visoki Dečani, samostansko okno, Samostan Gračanica, freska v cerkvi Naše Gospe Ljeviške
Unescova svetovna dediščina
DelSeznama ogrožene svetovne dediščine
LegaKosovo
Koordinati42°39′40″N 20°15′56″E / 42.66111°N 20.26556°E / 42.66111; 20.26556Koordinati: 42°39′40″N 20°15′56″E / 42.66111°N 20.26556°E / 42.66111; 20.26556
Površina2,88 ha
Varovalni pas115,39 ha
Vključuje
Kriterij
Kulturni: (ii), (iii), (iv)
Referenca724bis
Vpis2004 (28. zasedanje)
Razširitve2006
Ogroženost2006–...
Srednjeveški spomeniki na Kosovu se nahaja v Kosovo
Srednjeveški spomeniki na Kosovu
Lega: Srednjeveški spomeniki na Kosovu

Srednjeveški spomeniki na Kosovu (albansko Monumentet Mesjetare në Kosovë, srbsko Средњовековни споменици на Косову, Srednjovekovni spomenici na Kosovu) so kraji svetovne dediščine, ki obsegajo štiri srbske pravoslavne cerkve in samostane, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne bizantinske in zahodne romanske cerkvene arhitekture v obliki renesančnega sloga Paeologov. Samostane in cerkve so ustanovili člani dinastije Nemanjić, najpomembnejše dinastije v srednjeveški Srbiji. Mesta so zdaj v Republiki Kosovo.[a]

Leta 2004 je bil zaradi njegove izjemne univerzalne vrednosti na seznam vpisan samostan Visoki Dečani. Dve leti kasneje so bili na seznam vpisani še drugi trije verski spomeniki: samostan Pećka patriarhija, cerkev Naša Gospa Ljeviška in samostan Gračanica.

Leta 2006 so bili zaradi težav pri upravljanju in politične nestabilnosti na Kosovu vsi štirje kraji uvrščeni na seznam ogrožene dediščine. [5]

Prerekanja o članstvu Kosova v Unescu[uredi | uredi kodo]

Kandidatura Kosova za članstvo v Unescu je še vedno predmet razprav, ker bi njegovo članstvo povzročilo, da bi bili spomeniki na Kosovu uvrščeni na seznam Kosova in ne Srbije. Spomeniki so bili izpostavljeni napadom, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004, in med vladavino UNMIK na Kosovu, ko je bila močno poškodovana cerkev Ljeviške Gospe.[6][7][8][9] Oktobra 2015 je izvršilni odbor Unesca za članstvo priporočil, da se Kosovo sprejme v UNESCO.

O prošnji za člastvo se je glasovalo na Generalni konferenci Unesca v Parizu 9. novembra 2015,[10] na kateri prošnja ni dobila dvotretjinske podpore. Eden od glavnih razlogov za odklonitev kosovske prošnje[11][12][13] so bili nemiri leta 2004, v katerih je bilo poškodovanih ali uničenih 35 pravoslavnih cerkva,[14][15] med njimi tudi Naša Gospa Ljeviška, ki je na seznamu svetovne dediščine.[16][17] Cerkve so predmet stalnega plenjenja, tudi gradbenega materiala, predvsem dragocenega svinca z njihovih streh.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije.[1] Od leta 2017 ga je kot neodvisno državo priznalo več kot 110 držav.[2] Srbija šteje Kosovo za del svojega suverenega ozemlja, medtem ko so Združeni narodi glede tega, ali je Kosovo neodvisna država ali ne, strogo nevtralni. Aprila 2013 sta Srbija in Kosovo začeli formalizirati odnose skladno z Bruseljskim sporazumom.[2] Kosovo je leta 2015 neuspešno poskušalo postati član Unesca,[3] zato se je kosovska vlada leta 2017 odločila za preložitev vlaganja prihodnjih zahtev.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Ten Stories The World Should Hear More About". un.org. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  2. 2,0 2,1 "Which Countries Recognize Kosovo as a Country?". WorldAtlas.com. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  3. "Kosovo fails in Unesco membership bid | World news". The Guardian. Arhivirano iz izvirnika 22. oktobra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  4. "Kosovo gives up bid to join UNESCO". GazetaExpress. Arhivirano iz izvirnika 22. decembra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.
  5. World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year’s inscriptions, UNESCO World Heritage Centre, 13. julij 2006. Pridobljeno 4. aprila 2008.
  6. "Safeguarding of Cultural Heritage in Kosovo". UNESCO. 2005.
  7. "Protection and Preservation of Cultural Heritage in Kosovo" (PDF). UNESCO. 2005. str. 7, 8.
  8. "The Violence: Ethnic Albanian Attacks on Serbs and Roma". Human Rights Watch. Julij 2004.
  9. "Reconstruction Implementation Commission for Serbian Orthodox Religious Sites in Kosovo". Council of Europe. 2005.
  10. "Kosovo Moves Closer To UNESCO Membership".
  11. http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2015&mm=09&dd=14&nav_id=95418.
  12. "Archived copy". Arhivirano iz izvirnika 29. maja 2017. Pridobljeno 9. junija 2015.
  13. http://www.businessinsider.com/ap-kosovo-hopes-to-join-unesco-vows-to-protect-serb-heritage-2015-11.
  14. RIC, RECONSTRUCTION IMPLEMENTATION COMMISSION FOR ORTHODOX RELIGIOUS SITES IN KOSOVO ACTIVITY REPORT.
  15. "Six years since March violence in Kosovo". B92. 17. marec 2010. Pridobljano 7. septembra 2015.
  16. here:http://www.spc.rs/eng/prizren_our_lady_ljevis_xiv_century_burnt_inside_photo_2232004.
  17. "Around 900 houses and 35 churches and monasteries of the Serbian Orthodox Church were set on fire, including mediaeval holy sites such as the Church of Our Lady of Ljevis in Prizren which dates back to the 14th century." http://www.pravoslavie.ru/english/52282.htm.

Znanje povezave[uredi | uredi kodo]