Srednjerusko višavje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tipičen pogled na srednjerusko višavje (Belgorod Oblast)

Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje. Osrednje višavje je zgrajen iz predkambrijskih sedimentov kristalinskega Voroneškega masiva.

Lega[uredi | uredi kodo]

Lega Srednjeruskega višavja

Obsega približno 480.000 km² v srednji in južni Evropski Rusiji severovzhodno od Ukrajine [1], ki sega od reke Oke do reke Donec. Višavje se razprostira po številnih regijah v Ukrajini in evropskem delu Ruske federacije. Za severno in severozahodno mejo velja, da sta reka Oka in zamišljena črta Kaluga-Rjazan. Jugovzhodno proti reki Donec se višavje spremeni v Donjecko nižavje. Na vzhodu je naravna meja opredeljena z Oka-Donskim nižavjem, na zahodu pa Dneprsko nižavje. Večina višavja leži znotraj meja Rusije, od tod tudi njegovo ime.

Regije[uredi | uredi kodo]

Tektonika[uredi | uredi kodo]

Masiv Voronež je del vzhodnoevropskega kratona in se proti jugu spušča proti Dneper-Donecu skozi (depresijo), ki skupaj s Pripjatsko dolino tvori Pripjatsko-Dnepersko-Donecki aulakogen. Večji del Voroneškega masiva je pokrit s tankimi plastmi sedimentov devonskega, jurskega, krednega in paleogenskega obdobja. Na jugovzhodu vzdolž reke Don med mestoma Bogučar in Pavlovsk (oba v Voroneški oblasti) pridejo na površje kristalinske plasti. Na vseh straneh višavja se predkambrijska nahajališča spuščajo daleč pod sedimentne plasti. Manjši del višavja na severozahodu je bilo med poledenitvijo prekrit z ledenikom. Danes je skoraj vse višavje pokrito s puhlico in puhlično ilovico.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 52°36′N 36°48′E / 52.600°N 36.800°E / 52.600; 36.800