Srednjerusko višavje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tipičen pogled na srednjerusko višavje (Belgorod Oblast)

Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje. Osrednje višavje je zgrajen iz predkambrijskih sedimentov kristalinskega Voroneškega masiva.

Lega[uredi | uredi kodo]

Lega Srednjeruskega višavja

Obsega približno 480.000 km² v srednji in južni Evropski Rusiji severovzhodno od Ukrajine[1], ki sega od reke Oke do reke Donec. Višavje se razprostira po številnih regijah v Ukrajini in evropskem delu Ruske federacije. Za severno in severozahodno mejo velja, da sta reka Oka in zamišljena črta Kaluga-Rjazan. Jugovzhodno proti reki Donec se višavje spremeni v Donjecko nižavje. Na vzhodu je naravna meja opredeljena z Oka-Donskim nižavjem, na zahodu pa Dneprsko nižavje. Večina višavja leži znotraj meja Rusije, od tod tudi njegovo ime.

Regije[uredi | uredi kodo]

Tektonika[uredi | uredi kodo]

Masiv Voronež je del vzhodnoevropskega kratona in se proti jugu spušča proti Dneper-Donecu skozi depresijo, ki skupaj s Pripjatskim nižavjem tvori Pripjatsko-Dnepersko-Donecki aulakogen. Večji del Voroneškega masiva je pokrit s tankimi plastmi sedimentov devonskega, jurskega, krednega in paleogenskega obdobja. Na jugovzhodu vzdolž reke Don med mestoma Bogučar in Pavlovsk (oba v Voroneški oblasti) pridejo na površje kristalinske plasti. Na vseh straneh višavja se predkambrijska nahajališča spuščajo daleč pod sedimentne plasti. Manjši del višavja na severozahodu je bilo med poledenitvijo prekrit z ledenikom. Danes je skoraj vse višavje pokrito s puhlico in puhlično ilovico.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Central Russian Upland". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2013-01-17.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 52°36′N 36°48′E / 52.600°N 36.800°E / 52.600; 36.800