Srbska gologlavka
| Srbska gologlavka | |
|---|---|
 | |
| Psilocybe serbica var. arcana | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Hymenogastraceae (koreninarke) |
| Rod: | Psilocybe (gologlavke) |
| Vrsta: | P. serbica |
| Dvočlensko ime | |
| Psilocybe serbica | |
| Sinonimi | |
|
Psilocybe bohemica Šebek (1983) | |
Srbska gologlavka (znanstveno ime Psilocybe serbica; srbsko srpska gologlavka)[1][2] je gliva iz družine koreninark (Hymenogastraceae). Vsebuje psihedelični spojini psilocibin in psilocin.[3] Je v tesnem sorodstvu z vrsto Psilocybe cyanescens, od katere se razlikuje po mikroskopskih značilnostih.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Vrsto sta leta 1969 prvič opisala avstrijska mikologa Meinhard Michael Moser in Egon Horak na podlagi vzorcev, najdenih v Srbiji leta 1968.[4] Poznejše molekularno-genetske in morfološke raziskave so pokazale, da so taksoni Psilocybe bohemica, Psilocybe moravica in Psilocybe arcana, ki so jih prej obravnavali kot ločene vrste, sinonimi za Psilocybe serbica[5].
Opis
[uredi | uredi kodo]- Klobuk: Premera od 1 do 4 cm. Sprva izbočen do zvončast, s starostjo postane bolj raven. Površina je gladka, v vlažnem stanju sluzasta. Barva se spreminja od rjavkasto oranžne do svetlo rjave; ko se suši, posvetli (higrofanska površina).[1]
- Lističi: Prirastli ali rahlo potekajoči po betu, sprva svetli, z zorenjem trosovk postanejo temno rjavi do vijolično rjavi.
- Bet: Visok 4–8 cm in debel 2–3 mm. Je valjast, svilnato bel, ob poškodbi ali staranju pa se obarva modrikasto ali zelenkasto.
- Meso: Belkasto ali rumenjkasto, ob poškodbi ali izpostavljenosti zraku izrazito pomodri.
- Trosni prah: Temno vijolično rjav. Trosi so eliptični, gladki, velikosti 10–13 × 6–7,5 µm.[1][3]
Razširjenost in ekologija
[uredi | uredi kodo]Srbska gologlavka je saprofitna goba. Raste v majhnih skupinah ali šopih na trohnečem lesu listnatega in iglastega drevja, ostankih vej in kompostu.[3]
Razširjena je v Srednji in Jugovzhodni Evropi (Srbija, Češka, Slovenija, Slovaška, Avstrija itd.)[3]. Čas rodnosti je od poznega poletja do pozne jeseni (običajno od septembra do novembra).
Biokemija
[uredi | uredi kodo]Goba vsebuje alkaloide psilocibin, psilocin in beocistin, ki imajo psihoaktivne učinke.[6] Tako kot pri drugih halucinogenih vrstah iz roda Psilocybe poškodovana trosišča pomodrijo zaradi oksidacije psilocibina.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 3 »Psilocybe serbica, srbska gologlavka«. Gobe.si. Pridobljeno 1. avgusta 2026.
- ↑ »Psilocybe serbica«. iNaturalist. Pridobljeno 1. avgusta 2026.
- 1 2 3 4 Borovička, J. (2006). »Notes on Psilocybe serbica and related species«. Czech Mycology. Vol. 58, št. 1–2. str. 31–38.
- ↑ Moser M, Horak E (1968). »Psilocybe serbica spec.nov., eine neue Psilocybin und Psilocin bildende Art aus Serbien« [Psilocybe serbica spec. nov: A new psilocybin and psilocin-producing species from Serbia]. Zeitschrift für Pilzkunde (v nemščini). 34 (3): 137–44.
- ↑ Borovička J, Noordeloos ME, Gryndler M, Oborník M (2010). »Molecular phylogeny of Psilocybe cyanescens complex in Europe, with reference to the position of the secotioid Weraroa novae-zelandiae«. Mycological Progress. 10 (2): 149–155. Bibcode:2011MycPr..10..149B. doi:10.1007/s11557-010-0684-3.
- ↑ Gartz, J. (1996). Magic Mushrooms Around the World. LIS Publications. ISBN 978-0-9653399-0-2.