Informacijska RNA

»Življenjski cikel« molekule mRNA v evkariontski celici. RNA nastane s prepisom v jedru celice; po predelavi se prenese v citoplazmo v ribosom, kjer se prevede. Končno se razgradi.

Informacijska RNA (mRNA – angleško messenger RNA; manj pravilno tudi obveščevalna RNA ali sporočilna RNA) je oznaka za molekule iz velike družine molekul ribonukleinske kisline (RNA), ki prenašajo genetske informacije iz DNA v ribosom, kjer določijo aminokislinsko zaporedje beljakovinskih produktov izražanja genov. Encim RNA-polimeraza gene prepiše v primarni transkript mRNA (imenovan pre-mRNA), iz katerega nastane zrela informacijska RNA (zrela mRNA). Ta zrela mRNA se nato prevede v aminokislinski polimer – beljakovino, kot povzema osrednja dogma molekularne biologije.

Kot pri DNA je genetska informacija mRNA zapisana z zaporedjem nukleotidov. Ti so urejeni v kodone, od katerih vsakega sestavljajo trije bazni bari. Vsak kodon kodira specifično aminokislino, razen stop kodonov, ki končajo sintezo beljakovine. Ta proces prevajanja kodonov v aminokisline zahteva dve drugi vrsti RNA: prenašalno RNA (tRNA – transfer RNA), ki posreduje prepoznavo kodona in zagotovi ustrezne aminokisline, in ribosomsko RNA (rRNA), ki je osrednja sestavina ribosomskega ustroja za proizvodnjo beljakovin.

Zamisel o obstoju mRNA sta prva predstavila Jacques Monod in François Jacob, molekulo pa sta leta 1961 odkrila Sydney Brenner in Matthew Meselson s Kalifornijskega tehnološkega inštituta.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi mRNA v Wikimedijini zbirki
• Life of mRNA (Življenje mRNA). Animacija Flash.
• How mRNA is coded? (Kako je mRNA kodirana?): YouTube video.