Spomenik demokracije, Bangkok
| Spomenik demokracije อนุสาวรีย์ประชาธิปไตย | |
|---|---|
 Spomenik demokracije leta 2019 | |
| Lega | Bowon Niwet, okrožje Phra Nakhon, Bangkok, Tajska |
| Koordinati | 13°45′24″N 100°30′6″E / 13.75667°N 100.50167°E |
| Višina | 24 m (višina krila) |
| Zgrajeno | 24. junij 1939 (slovesnost polaganja temeljnega kamna) julij 1939 (gradnja se je začela) 24. junij 1940 (otvoritev) |
| Zgrajeno za | Spomin na siamsko revolucijo leta 1932 |
| Arhitekt | Mom Luang Phum Malakul |
| Arhitekturni slog | Art déco, Khana Ratsadon arhitektura |
| Uprava | Oddelek za likovno umetnost |
Spomenik demokracije (tajsko อนุสาวรีย์ประชาธิปไตย, latinizirano: Anusawari Prachathipatai) je javni spomenik v središču Bangkoka, glavnega mesta Tajske. Stoji v krožišču na široki aveniji Ratchadamnoen, ki poteka od vzhoda proti zahodu, na križišču ceste Dinso. Spomenik je približno na pol poti med Sanam Luangom, nekdanjim kraljevim krematorijem pred Wat Phra Kaew, in templjem Zlate gore (Phu Kao Thong).
Ko bo dokončana, bo postaja MRT Spomenik demokracije na vijolični in oranžni liniji MRT služila temu območju.
Naročanje
[uredi | uredi kodo]Spomenik je bil naročen leta 1939 v spomin na siamski državni udar leta 1932 (imenovan tudi siamska revolucija leta 1932 ali samo revolucija leta 1932), ki je privedel do vzpostavitve ustavne monarhije v takratnem kraljestvu Siam, ki jo je izvedel vojaški vladar, feldmaršal Plaek Phibunsongkhram. Phibun je spomenik videl kot osrednjo točko tega, kar si je zamislil kot nov, zahodnjaški Bangkok, »ki bi Thanon [cesto] Ratchadamnoen spremenil v Elizejske poljane in Spomenik demokracije v Slavolok zmage« Bangkoka.[1][2]
Zasnova
[uredi | uredi kodo]Spomenik je zasnoval Chitrasen Aphaiwong, arhitekt, čigar brat Khuang Aphaiwong je bil vodilni član Phibunove vlade. Italijanski kipar Corrado Feroci, ki je postal tajski državljan in od druge svetovne vojne naprej uporabljal tajsko ime Silpa Bhirasi, sprva zato, da bi se izognil japonskemu vojaškemu besu, je izdelal reliefne skulpture okoli podnožja spomenika. Zagotovil je tudi glavno skulpturo za znameniti spomenik Lady Mo v severovzhodnem tajskem mestu Nakhon Ratchasima.
Gradnja spomenika je bila takrat zelo nepriljubljena. Lokalni prebivalci in lastniki trgovin (večinoma Kitajci) so bili izseljeni iz svojih domov in podjetij s 60-dnevnim odpovednim rokom. Razširitev ceste Ratchadamnoen za ustvarjanje ceremonialnega bulvarja je vključevala posek stotin senčnih dreves, kar je bila v času pred klimatskimi napravami resna zadeva glede na žgoče podnebje Bangkoka.
Zgradilo ga je podjetje Christiani & Nielsen.[3]
Oblikovalski elementi
[uredi | uredi kodo]Osrednja točka spomenika (slika 1 spodaj) je izrezljana upodobitev rokopisne škatle iz palmovih listov, v kateri je shranjena tajska ustava iz leta 1932, na vrhu dveh zlatih daritvenih skled nad okroglim stolpom. Ustavo simbolično varujejo štiri krilaste strukture (slika 2 spodaj), ki predstavljajo štiri veje tajskih oboroženih sil – vojsko, mornarico, letalstvo in policijo – ki so izvedle državni udar leta 1932.
Krila so visoka 24 metrov, tolikšen je tudi polmer podnožja spomenika, kar označuje dejstvo, da se je državni udar leta 1932 zgodil 24. junija. Osrednji stolp je visok 3 metre, kar predstavlja mesec junij, ki je tretji mesec tradicionalnega tajskega koledarja. Prvotno je bilo okoli zunanjega obroča spomenika 75 majhnih topov, ki predstavljajo leto državnega udara, 2475 v budističnem koledarju. Šest vrat stolpa predstavlja šest razglašenih politik Ljudske stranke: »neodvisnost, notranji mir, enakost, svoboda, gospodarstvo in izobraževanje«.
Navzven od podnožja dveh kril so obrnjene fontane (slika 3 spodaj) v obliki nag, zaščitnih kačjih bitij iz hindujske in budistične mitologije, čeprav skulpture bolj spominjajo na zahodne zmaje kot na tradicionalne skulpture nag. (Primerjajte sliko 3 spodaj s sliko v članku o Nagah)
Reliefne skulpture ob vznožju spomenika so propagandne. Upodabljajo oborožene sile kot zagovornike demokracije in kot poosebitev tajskega ljudstva. V različici dogodkov, prikazanih v teh skulpturah, je bil državni udar leta 1932 izveden s strani združenih in idealističnih tajskih oboroženih sil v imenu ljudstva, njegov namen in učinek pa je bil, da bi Tajska postala demokracija. V reliefih so civilisti prikazani le kot hvaležni prejemniki junaštva in dobrohotnosti oboroženih sil.
Panel z naslovom »Vojaki, ki se borijo za demokracijo« (slika 4 spodaj) prikazuje junaške in združene oborožene sile, ki se borijo (ni jasno proti komu) za »demokracijo«. Panel z naslovom »Poosebitev ljudstva« (slika 5 spodaj) prikazuje vojaka, ki ščiti tajsko ljudstvo, medtem ko opravlja svoje civilne dejavnosti. Mati z otrokom na levi je edina ženska, upodobljena kjerkoli na Spomeniku demokracije. Panel predstavlja pogled vojaškega režima leta 1939, da oborožene sile vladajo v imenu ljudstva.
Panel z naslovom »Poosebitev ravnovesja in dobrega življenja« (slika 6 spodaj) predstavlja družbeno ideologijo vojaškega režima. V središču sedi alegorična figura, ki predstavlja narod, sedeča v Budovi drži (vendar ne Buda sam), z mečem in tehtnico, ki predstavljata oborožene sile oziroma pravičnost, ob straneh pa so figure, ki predstavljajo (od leve proti desni) šport, izobraževanje, vero in umetnost. Figura »športa«, golega moškega s suvanjem krogle, je povsem evropskega izvora.
Detajli
[uredi | uredi kodo]
Slika 1: Upodobitev škatle s tajsko ustavo iz leta 1932 stoji na dveh zlatih skledah za daritve nad okroglim stolpom
Slika 2: Ena od štirih krilom podobnih struktur, ki varujejo ustavo in predstavljajo štiri veje tajskih oboroženih sil
Slika 3: Eden od naga fontan na dnu dveh krilnih struktur
Slika 4: Kiparska plošča z naslovom Vojaki, ki se borijo za demokracijo
Slika 5: Kiparska plošča z naslovom Poosebitev ljudstva
Slika 6: Kiparska plošča z naslovom Poosebitev ravnovesja in dobrega življenja
Diktatura
[uredi | uredi kodo]Zgodba, ki jo predstavljajo te skulpture, je bila precejšnje popačenje resnice. Pravzaprav je bil državni udar leta 1932 načrtovan in izveden skoraj brez prelivanja krvi s strani majhne skupine častnikov in nekaj civilnih sodelavcev, medtem ko je bil kralj na počitnicah ob morju. Državnemu udaru je sledila razglasitev prve tajske ustave, vendar ta še zdaleč ni bila povsem demokratična. Sredi 1930-ih je bil poskus napredovanja k polni demokraciji, vendar je propadel zaradi razkola med vojaškimi in civilnimi elementi vlade in do leta 1939, ko je bil zgrajen Spomenik demokracije, je bila Tajska dejansko vojaška diktatura.
Najbolj presenetljiva odsotnost iz ikonografije Spomenika je monarhija, ki je danes osrednja točka tajskega nacionalnega življenja in politične kulture. Čeprav je vojaški režim le navidezno podpiral monarhijo, je bila njegova politična ideologija (končno nezdružljiva mešanica evropskega liberalnega ustavništva in vojaškega bonapartizma) v bistvu republikanska. Prajadhipokov naslednik, Ananda Mahidol (Rama VIII.), je bil takrat šolar v Švici. Zdaj, ko je Tajska (domnevno) demokracija, se zelo malo Tajcev zaveda propagandne vsebine kiparskih del ob vznožju Spomenika demokracije; zaradi ogromne rasti prometa v Bangkoku in dejstva, da je dostop pešcev do prometnega otoka, na katerem stoji, v obdobjih gostega prometa skoraj nemogoč, je težko od blizu opazovati podrobnosti spomenika. Zdaj obstajajo načrti za gradnjo predora pod cestiščem, ki bi omogočil boljši dostop (kot je bilo to storjeno pri berlinskem stebru zmage, ki je na podobni lokaciji).
Zbirno mesto
[uredi | uredi kodo].jpg)
Kljub samoutemeljujočemu namenu režima Phibun, da je postavil spomenik lastnemu prevzemu oblasti in ga poimenoval Spomenik demokraciji, je precej dvomljiv izvor Spomenika zdaj večinoma pozabljen in je služil kot zbirališče za poznejše generacije demokratičnih aktivistov. Bil je središče množičnih študentskih demonstracij proti vojaškemu režimu Thanoma Kittikachorna v tajski ljudski vstaji leta 1973 in protestov, ki so sprožili vojaški udar leta 1976. Med Črnim majem (1992) je bilo ubitih na desetine Tajcev, ki so protestirali pri spomeniku proti režimu generala Suchinda Kraprayoona. Med tajsko politično krizo 2013–2014 je bil spomenik zbirališče Odbora za ljudske demokratične reforme, ki ga je vodil demokratski poslanec Suthep Thaugsuban, proti tajski premierki Yingluck Shinawatri. Ti dogodki so spomeniku dali legitimnost, ki mu je manjkala večji del njegove zgodovine.
Med tajskimi protesti leta 2020 je spomenik ponovno postal zbirališče protestnikov.[4][5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Rewriting of Thai history gets thumbs-up«. Bangkok Post.
- ↑ Ka F. Wong, Visions of a Nation: Public Monuments in Twentieth-Century Thailand, White Lotus, Bangkok 2006, 65
- ↑ Møller, Gregers (29. avgust 2002). »Christiani & Nielsen - a Danish legend lives on in Thailand«. ScandAsia. Pridobljeno 14. aprila 2020.
- ↑ Regan, Helen; Olarn, Kocha (17. avgust 2020). »Thailand's monarchy was long considered God-like. But protesters say it's time for change«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 17. avgusta 2020. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
- ↑ VEJPONGSA, TASSANEE (14. oktober 2020). »Thai democracy protesters march despite police, rival groups« (v ameriški angleščini). WFXT. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2020. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]