Spomenik afriške renesanse
.jpg) Spomenik afriške renesanse | |
 | |
| Koordinati | 14°43′20″N 17°29′42″W / 14.72222°N 17.49500°W |
|---|---|
| Lokacija | Ouakam, Dakar, Senegal |
| Oblikovalec | Pierre Goudiaby |
| Tip | Kip |
| Material | Bron |
| Višina | 52 m |
| Začetek gradnje | 2008 |
| Zaključek gradnje | 2010 |
| Datum odprtja | 3. april 2010 |
Spomenik afriške renesanse (francosko Monument de la Renaissance Africaine) je 52 metrov visok bronasti kip na vrhu enega od dveh hribov, znanih kot Collines des Mamelles, zunaj Dakarja v Senegalu. Kip je bil zgrajen s pogledom na Atlantski ocean v predmestju Ouakam, zasnoval pa ga je senegalski arhitekt Pierre Goudiaby po ideji predsednika Abdoulayeja Wadeja, zgradilo pa ga je podjetje Mansudae Overseas Projects, gradbeno podjetje iz Severne Koreje.[1]
Priprava lokacije na vrhu 100 metrov visokega hriba se je začela leta 2006, gradnja bronastega kipa pa leta 2008.[2] Prvotno predvideno dokončanje je bilo decembra 2009, zamude pa so se zavlekle v začetek leta 2010, uradna otvoritev pa je bila 4. aprila 2010, na senegalski državni dan, v spomin na 50. obletnico neodvisnosti države od Francije.[3] Je najvišji kip v Afriki.
Gradnja
[uredi | uredi kodo]Projekt je začel takratni senegalski predsednik Abdoulaye Wade, ki ga je imel za del prestižnih senegalskih projektov, katerih cilj je bil zagotoviti spomenike, ki bi napovedovali novo dobo afriške renesanse. Prikazuje družino, ki se dviga proti nebu, moškega, ki nosi otroka na bicepsu in ženo, ki jo drži za pas, »Afriko, ki se dviga iz globin zemlje in pušča obskurantizem, da bi šla proti svetlobi«. Spomenik resnično predstavlja afriško družino, odločno obrnjeno proti severozahodu. Projekt spomenika je bil zaupan senegalskemu arhitektu Pierru Goudiabyju Atepi, avtorju »zlasti« Vrata tretjega tisočletja, ki se dvigajo nad cesto Corniche. Delo je 'narisal' predsednik Wade, ki ima v lasti 35 % avtorskih pravic, vendar je delo začel senegalski umetnik Ousmane Sow, ki se je zaradi nesoglasja z Abdoulayejem Wadejem umaknil iz projekta.
Opis
[uredi | uredi kodo]Spomenik naj bi utelešal idejo afriške renesanse. Izdelan je iz tri centimetre debelih bronastih plošč in prikazuje žensko in moškega z otrokom na levi roki, ki skupaj izhajata iz vulkana. Otrokova iztegnjena roka kaže proti severozahodu vzdolž obalne ceste, Route de la Corniche ouest. Ponoči spomenik osvetljuje več reflektorjev, moško pokrivalo pa se sveti v spreminjajoči se barvni svetlobi. V notranjosti je razstava. Dvigalo obiskovalce v moški glavi popelje na razgledno ploščad. Spomenik je edina od prestižnih stavb, ki jih je v Senegalu načrtoval Abdoulaye Wade, ki je bila dokončana.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]3. aprila 2010 je bil v Dakarju odkrit Spomenik afriške renesanse pred 19 afriškimi voditelji držav, vključno s predsednikom Malavija in Afriške unije Bingujem wa Muthariko, Jeanom Pingom iz Komisije Afriške unije ter predsedniki Benina, Zelenortskih otokov, Republike Kongo, Slonokoščene obale, Gambije, Liberije, Malija, Mavretanije in Zimbabveja, pa tudi predstavniki Severne Koreje ter Jessejem Jacksonom in glasbenikom Akonom, oba iz Združenih držav Amerike, ki so si vsi ogledali spomenik.[4]
Predsednik Wade je dejal: »To oživlja našo skupno usodo. Afrika je v 21. stoletje vstopila pokonci in bolj kot kdaj koli prej pripravljena vzeti svojo usodo v svoje roke.«[5] Predsednik Bingu je dejal: »Ta spomenik ne pripada Senegalu. Pripada afriškemu ljudstvu, kjer koli že smo.«[6]
Polemike
[uredi | uredi kodo]Stroški
[uredi | uredi kodo]Na tisoče ljudi je na mestnih ulicah protestiralo proti »vsem neuspehom režima predsednika Wadeja, najmanjši med njimi je ta grozni kip«, za nadzor pa je bila nameščena policija za ravnanje z nemiri. Namestnica vodje opozicije Ndeye Fatou Toure je spomenik označila za »gospodarsko pošast in finančni škandal v kontekstu trenutne [gospodarske] krize«.[7]
Ogromni kip je bil deležen kritik zaradi stroškov, ki so znašali 27 milijonov ameriških dolarjev. Plačilo je bilo izvedeno v naravi, s 30 do 40 hektarji zemlje, za katero so različno poročali, da jo je sponzoriral senegalski poslovnež[8] ali pa je bila v državni lasti.[9]
Slog
[uredi | uredi kodo]Kip je zgradilo podjetje Mansudae Overseas Projects, severnokorejsko kiparsko podjetje, ki je od 1970-ih znano po različnih projektih in velikih kipih po vsej Afriki.[10]
Kip je bil po precej odlašani predstavitvi leta 2010 slabo sprejet s strani umetnostnih kritikov po vsem svetu, nekateri pa so ga primerjali z (nekoč zapuščenim) projektom kipa Krištofa Kolumba, ki je bil leta 2016 odkrit v Arecibu v Portoriku.[11] Lokalni imami so trdili, da je kip, ki prikazuje človeško figuro, malikovanje in nasprotovali domnevni neskromnosti polgolih moških in ženskih figur.
Prihodki
[uredi | uredi kodo]Projekt je sprožil polemike tudi zaradi Wadejeve zahteve po pravicah intelektualne lastnine kipa in vztrajanja, da je upravičen do 35 odstotkov dobička.[12] Opozicijske osebnosti so ostro kritizirale Wadejev načrt za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in vztrajale, da predsednik ne more uveljavljati avtorskih pravic za ideje, zasnovane kot funkcija njegove javne funkcije.[13]
Lokalni umetniki
[uredi | uredi kodo]Ousmane Sow, svetovno znani senegalski kipar, je prav tako nasprotoval uporabi tujih graditeljev, češ da je kip vse prej kot simbol afriške renesanse in nima nič skupnega z umetnostjo.[14]
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Spomenik afriške renesanse
Spomenik, kot ga vidimo od daleč, 12. junij 2011
Plošče ob vznožju kipa
Slika je bila posneta s kamero, obešeno na vrvi za zmaje
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Senegal President Wade apologises for Christ comments«. London: BBC News. 31. december 2009. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ »Senegal plans 'African Renaissance' monument«. polity.org.za. 4. april 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2013. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ »Senegal inaugurates controversial $27m monument«. BBC News. 3. april 2010. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2010. Pridobljeno 7. aprila 2010.
- ↑ »Senegal unveils statue amid protest«. Al Jazeera English. 3. april 2010. Arhivirano iz spletišča dne 6. aprila 2010. Pridobljeno 7. aprila 2010.
- ↑ Walker, Peter (4. april 2010). »Senegalese president unveils £17m African Resistance statue«. The Guardian. London. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2010. Pridobljeno 7. aprila 2010.
- ↑ »Senegal unveils colossal statue amid criticism«. CNN. 3. april 2010. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2010. Pridobljeno 7. aprila 2010.
- ↑ »Protests cloud opening of Wade's 'African Renaissance' statue«. France 24 (v angleščini). 3. april 2010.
- ↑ Confidences de Serigne Mamadou Bousso Lèye, ministre sénégalais de la Culture et de la Francophonie », Jeune Afrique, no 2551, du 29 novembre au 5 décembre 2009, p. 41.
- ↑ Jake Flanagin (22. julij 2015). »These gargantuan North Korean statues can be found all over Africa«. Quartz magazine. Pridobljeno 19. septembra 2022.
- ↑ O’Toole, Sean (Maj 2012). »Made in Pyongyang«. Frieze Magazine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2014. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ Knutsen, Elise (8. november 2012). »Gender Studies in Dakar: The African Renaissance Monument«. Forbes. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ Leighton, Caspar (11. december 2009). »Senegal imams use prayers to condemn giant statue«. London: BBC News. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ Sy, Tidiane (16. november 2009). »Senegal colossus proves sore point«. London: BBC News. Pridobljeno 12. julija 2014.
- ↑ Soares, Claire (9. januar 2010). »A monumental folly in Senegal«. The Independent. London: INM. ISSN 0951-9467. OCLC 185201487. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2010. Pridobljeno 12. julija 2014.