Splošni pravni akt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Splošni pravni akt je pravni akt, ki svojih naslovljencev ne imenuje poimensko, ampak jih splošno opiše, po njihovih bistvenih značilnostih.


Tipični splošni pravni akti so:

  • ustava
  • lep del mednarodnega prava, zlasti predpisi EU
  • vsi zakoni
  • splošni podzakonski akti, npr. navodila oz. pravilniki ministrtva
  • splošni akti nosilcev javnih pooblastil

Zgornji so predpisi, tj. splošni pravni akti obveznega značaja. Sprejmejo jih lahko le državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.

  • zasebni splošni akti, npr. splošni pogoji bank in zavarovalnic.

Pomen splošnosti je v tem, da zagotavlja enako obravnavanje vseh, ki so v bistvenih lastnostih enakih oz. različno obravnavanje vseh, ki so v bistvenih značilnostih različni. (načelo enakopravnosti).

Pojem je razvit zlasti v nemški pravni terminologiji (in v državah, ki se zgledujejo po Nemčiji, tudi naša).


Primer[uredi | uredi kodo]

Obligacijski zakonik v členu 131 (Podlage za odgovornost) denimo določa:

(1) Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Vsakdo, ki

  • drugemu
  • povzroči škodo
  • in ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde

je škodo dolžan povrniti.

Torej je pravna posledica (je škodo dolžan povrniti) vezana na vsakogar, ki izpolni gornje tri bistvene značilnosti oz. zakonske znake (še: zakonski dejanski znak).

In kako do odškodnine? Potreben je konkretni pravni akt. To je lahko kar izpolnitev obveznosti (realni akt - povričitelj plača brez vprašanj), lahko je poravnava, lahko pa da je potrebno tožiti. V slednjem primeru bo sodišče izdalo sodbo, v kateri bo zapisalo, da je Janez dolžan povrniti 100 soldov v 8 dneh, ker je dne 31.12.1999 Petru z avtom poškodoval ograjo..