Sparapet
Sparapet (staroarmensko սպարապետ, latinizirano: sparapet, dob. 'poveljnik') je bil vojaški naziv in funkcija v staroveški in srednjeveški Armeniji. Med vladavino Arsakidske dinastije v Armeniji je bil sparapet vrhovni poveljnik oboroženih sil kraljestva. V obdobju Arsakidov in nekaj časa po njem je funkcijo dedoval najstarejši član hiše Mamikonjan. Kasneje v zgodovini so naziv nosili tudi člani drugih plemiških hiš, kot sta dinastiji Bagratuni in Pahlavuni. Naziv je bil v rabi tudi v srednjeveškem Armenskem kraljestvu Kilikija, kjer se je nosilec naziva imenoval tudi gundstabl (armensko գունդստաբլ, gundstabl, slovensko stražar).
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Beseda sparapet je iranskega izvora in izhaja iz protoiranske besede *spādapati - poveljnik vojske. Beseda je sestavljena iz *cwáHdaH (vojska) in *pati- (gospodar).[1] Beseda je bila v armenščino večkrat izposojena iz različnih iranskih jezikov, kar je dalo alternativne oblike asparapet, aspajapet in spajapet. Najpogostejša oblika, sparapet, je bila izposojena iz partščine[1] in je sorodna srednjeperzijski besedi spahbed in gruzijski besedi spaspet.[2]
Beseda sparapet se v nekatere evropske jezike prevaja kot "veliki maršal", "vrhovni poveljnik" in "visoki policaj".[3][4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Natančno kdaj se je v Armeniji pojavila funkcija sparapeta, ni zanesljivo znano.[5] Zgodovinar Suren Jeremian meni, da se je to zgodilo v 2. stoletju pr. n. št. med vladavino Artaksija I. Drugi zgodovinarji menijo, da je bila funkcija sparapeta ustanovljena pod Arsakidi, skupaj z drugimi večjimi dednimi državnimi funkcijami.[2][6]
V arsakidski Armeniji je sparapet ves čas poveljeval kraljevim konjeniškim enotam, imenovanih ajrudzi, in je bil v času vojne vrhovni poveljnik vseh vojaških enot Armenskega kraljestva.[7] V kolikšni meri so se funkcije armenskega sparapeta ujemale s funkcijami sasanidskega spahbeda, ni jasno.[2] Naziv sparapet je bil povezan s precejšnjim ugledom in močjo, kar je njegovim dednim imetnikom, Mamikonjanom, dalo stopnjo vpliva, ki se je kosala z vplivom vladajočih Arsakidov.[2][6] Zgodovinar Nicholas Adontz o tem piše:
- Mamikonjani so kot sparapeti veljali za nadrejene vsem zoravarkom ali vojaškim poveljnikom. Armensko vojsko je sestavljalo veliko kontingentov, ki so jih prispevale knežje hiše. Vsakemu od teh odredov je poveljeval njihov knez, vrhovno poveljstvo pa je pripadalo dednim sparapetom, Mamikonjanom, ki so v tem smislu stali "nad vsemi knezi in njihovimi vojskami".[2]
Konec 4. stoletja je arsakidski kralj Varazdat ukazal umoriti sparapeta Mušega Mamikonjana in na to mesto imenoval Bata Saharunija, ki ni bil Mamikonjan.[2] Njegovo imenovanje je bilo kratkotrajno, saj se je Mušegov sorodnik Manuel Mamikonjan kmalu vrnil v Armenijo in pregnal Varazdata iz države.[2] Po detronizaciji zadnjega arsakidskega kralja Armenije leta 428 so Mamikonjani tudi pod sasanidsko oblastjo obdržali položaj sparapeta.[8] V prvi polovici 8. stoletja, v obdobju arabske oblasti v Armeniji, so naziv sparapeta prevzeli Bagratuni, tradicionalni tekmeci Mamikonjanov.[3] Kasneje so naziv prevzeli člani družine Pahlavuni.[8]
V srednjeveškem Armenskem kraljestvu Kilikija naziv sparapeta ali gundstabla ni bil več dedni privilegij ene hiše.[8] Nosili so ga člani rodbin Rubenidov in Hethumidov, pa tudi predstavniki drugih plemiških hiš.[8]
Sodobna raba
[uredi | uredi kodo]Knez Mhitar Sparapet je v 18. stoletju vodil armenska prizadevanja za neodvisnost v armenski provinci Sjunik.
Naziv "sparapet Sjunika" je nosil Garegin Nždeh kot vrhovni poveljnik vojske Republike Gorske Armenije v letih 1920–1921.[9][10]
Naziv se še vedno uporablja za velikega poveljnika armensko-ameriške bratovščine Vitezov Vartana. Naziv je nosil Alex Manoogian med svojim vodenjem te organizacije.[11]
Vazgen Sargsjan, armenski obrambni minister v letih 1991–1992 in 1995–1999,[12] se je pogosto neformalno imenoval sparapet kot priznanje njegovemu poveljevanju med prvo vojno za Gorski Karabah.[13][14]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Anahit Perikhanian (1993). Материалы к этимологическому словарю древнеармянского языка: часть 1 [Materials for the Etymological Dictionary of the Old Armenian Language. Part 1] (in Russian), Yerevan: Armenian Academy of Sciences,str. 18.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Bedrosian 1983.
- ↑ 3,0 3,1 Garsoian 2005.
- ↑ Toumanoff 1963, str. 132.
- ↑ Bedrosian 1983, str. 6.
- ↑ 6,0 6,1 Eremyan 1984, str. 141.
- ↑ Eremyan 1984, str. ;140–141.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Hambardzumyan 1985.
- ↑ »Նժդեհ Գարեգին«. encyclopedia.am (v armenščini). Armenian Encyclopedia Publishing.
Դեկտեմբերի 25-ին հռչակվել է Սյունիքի ինքնավարությունը, Նժդեհն ընտրվել է Սյունյաց սպարապետ:
- ↑ »Որ զանգը զուր չհնչի«. Aravot (v armenščini). 27. april 2011.
1920 թվականի դեկտեմբերին Տաթեւում գումարված համազանգեզուրյան առաջին համագումարում Սյունիքը հռչակվեց ինքնավար: Նժդեհն ընտրվեց Սյունյաց սպարապետ՝ դիկտատորի իրավունքներով:
- ↑ »Alex Manoogyan«. persons.am. Pridobljeno 15. novembra 2014.
- ↑ »Vazgen Sargsyan«. Government of the Republic of Armenia. Arhivirano iz prvotnega dne 20. junija 2014. Pridobljeno 30. marca 2013.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava) - ↑ »50th Anniversary of Birth of Sparapet«. Yerevan State University. 20. marec 2009. Pridobljeno 3. julija 2014.
- ↑ »Armenians commemorate Sparapet Vazgen Sargsyan«. A1plus. 5. marec 2014. Pridobljeno 3. julija 2014.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Bedrosian, Robert (1983). »The Sparapetut'iwn in Armenia in the Fourth and Fifth Centuries«. Armenian Review. 36 (2): 6–46.
- Chaumont, M. L. (1986). »ARMENIA AND IRAN ii. The pre-Islamic period«. Encyclopaedia Iranica, Vol. II, Fasc. 4. str. 418–438.
- Garsoian, Nina (2005). »MAMIKONEAN FAMILY«. Encyclopaedia Iranica.
- Eremyan, S. (1987). »Հայաստանը հելլենիստական դարաշրջանում« [Armenia During the Hellenistic Era]. V Hambardzumyan, Viktor (ur.). Soviet Armenian Encyclopedia (v armenščini). Zv. 13. Yerevan. str. 97–100.
- Eremyan, S. (1984). »Պետական կառավարման սիստեմը։ Գործակալություններ« [The System of State Governance: Officialdoms]. Հայ ժողովրդի պատմություն [History of the Armenian People] (v armenščini). Zv. 2. Yerevan: Armenian SSR Academy of Sciences. str. 139–147.
- Hambardzumyan, Viktor, ur. (1985). »Սպարապետություն«. Soviet Armenian Encyclopedia (v armenščini). Zv. 11. Yerevan. str. 57.
- Krkyasharyan, S. M. (1994). »Պետական ապարատի կազմավորումը և նրա հետագա զարգացման փուլը հին Հայաստանում« [The formation and further development of state machinery in ancient Armenia.]. Patma-Banasirakan Handes. 1–2: 225–238.
- Sergio Porta. Sparapet
- Toumanoff, Cyril (1963). Studies in Christian Caucasian History. Georgetown University Press. OCLC 505712128.