Sopot, Plovdiv
Sopot Сопот | |
|---|---|
 | |
  Sopot | |
| Koordinati: 42°39′14″N 24°45′18″E / 42.65389°N 24.75500°E | |
| Država |  Bolgarija |
| Oblast | Plovdiv |
| Občina | Sopot |
| Nadm. višina | 417 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 8.444 |
| Časovni pas | UTC+2 |
| • Poletni | UTC+3 |
| Poštna številka | 4330 |
| Omrežna skupina | +359 (0)3134 |
| Avtomobilska oznaka | PB |
Sopot (bolgarsko Сопот) je mesto in središče istoimenske občine v osrednji Bolgariji.
Leži v rodovitni Stremski oziroma Karlovski kotlini, ki predstavlja zahodni konec Doline vrtnic, ob južnem vznožju Stare planine. Dva kilometra jugovzhodno od Sopota leži mesto Karlovo; regionalno glavno mesto Plovdiv je oddaljeno 66 kilometrov proti jugu, prestolnica Sofija pa 135 kilometrov proti zahodu.
V mestu se je rodil in odraščal bolgarski književnik Ivan Vazov. V njem ima sedež tovarna orožja VMZ (Vazovski mašinostroitelni zavodi).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Današnji Sopot je bil ustanovljen v 14. stoletju v bližini srednjeveške Anevske trdnjave, katere razvaline danes stojijo na hribu nad istoimensko vasjo.[2] Zgodnejši osmanski viri so ga imenovali Uzun šehir (»Dolgo mesto«), saj so bile njegove takratne tri soseske razvlečene na 10 kilometrih. V poznejših registrih je zaveden pod imenom Akče klise (bolgarsko Bjala čerkva, »Bela cerkev«).[3] Bolgarsko prebivalstvo pa je, kot je razvidno iz cerkvenih zapisov najmanj od leta 1585,[navedi vir] mesto imenovalo Sopot, kar izvira iz praslovanščine in pomeni deroč potok ali izvir.
V osmanskem obdobju so se prebivalci ukvarjali z volnarstvom, predilstvom, tkalstvom, krojaštvom, krznarstvom, pridobivanjem rožnega olja in drugimi obrtmi; zaradi proizvodnje rožnega olja je bila v mestu odprta tudi prva steklarna oziroma »šišedžinica« na Balkanskem polotoku.[2][4] Po zaslugi cvetoče obrti je mesto nosilo vzdevka »Lepi Sopot« in »Mali Manchester«.[4]
Sopot je bil pomembno središče delovanja revolucionarja Vasila Levskega, sicer doma iz sosednjega Karlova; leta 1869 je bil tod ustanovljen revolucionarni komite. Pripravo na aprilsko vstajo leta 1876 opisuje Vazov v svojem najbolj znanem romanu Pod jarmom. V tem spodletelem uporu proti osmanskemu imperiju sicer Sopot ni aktivno sodeloval,[5] udeležen pa je bil v vstaji med rusko-turško vojno leto pozneje, ko ga je po nekaj dneh odpora turška vojska popolnoma opustošila.[4][6] Začasna ruska vlada je namenila sredstva za njegovo obnovo.
Leta 1950 je bilo mesto preimenovano v Vazovgrad, leta 1965 pa so mu vrnili staro ime.[3]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo].jpg)
V središču Sopota stoji spominska hiša Ivana Vazova. Pesnikova in pisateljeva rojstna hiša, zgrajena v 18. stoletju, je bila požgana med rusko-turško vojno leta 1877; po prvi svetovni vojni se je pojavila zamisel o njeni obnovi. Gradnja replike hiše se je začela leta 1931, kot muzej pa se je odprla junija 1935. Danes je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.[7]
V mestnem središču deluje etnografsko-obrtniški center »Sopotski esnaf«. V stavbi nekdanje dekliške šole je na ogled poustvarjena učilnica iz obdobja bolgarskega narodnega preporoda, v »mlinu deda Stojana« pa notranjost takratnega tipičnega vodnega mlina. V Sopotu sta moški samostan Gospodovega vnebohoda in ženski samostan Marijinega darovanja; slednjega je bolgarska turistična zveza uvrstila med 100 nacionalnih turističnih objektov države.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Таблица на адресно регистрираните по постоянен и по настоящ адрес лица – област ПЛОВДИВ община СОПОТ«. grao.bg (v bolgarščini). Pridobljeno 2. aprila 2025.
- ↑ 2,0 2,1 »Sopot«. Bulgaria Travel (v angleščini). Pridobljeno 2. aprila 2025.
- ↑ 3,0 3,1 »Сопот – градът, в който Вазовото творчество оживява«. Българска история (v bolgarščini). Pridobljeno 2. aprila 2025.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Историческа справка«. Общиа Сопот (v bolgarščini). Pridobljeno 2. aprila 2025.
- ↑ Rode, Matej (1962). Ivan Vazov in njegov roman »Pod jarmom« (spremna beseda). str. 385. COBISS 804425.
- ↑ »Сопот отбелязва 141 години от въоръженото въстание«. pbnovini.com. 6. avgust 2018.
- ↑ »Къща музей Иван Вазов - История«. Hiša muzej Ivana Vazova, Sopot. Pridobljeno 9. marca 2025.
- ↑ »№43. гр. Сопот – Женски метох«. 100 обекта (v bolgarščini). Pridobljeno 2. aprila 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
