Soobolevnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Sòobolévnost ali kómorbídnost pomeni hkratno in nevzročno pojavljanje različnih bolezni[1] oziroma prisotnost ene ali več motenj ali bolezni poleg osnovne bolezni, ki jo bolnik ima[2] ter zajema tako telesne kot duševne bolezni (čeravno se pogosto izraz uporablja specifično za prisotnost duševnih bolezni ob neki osnovni bolezni).[3] Za opis sočasne prisotnost dveh ali več kroničnih zdravstvenih stanj pri posamezniku se uporablja tudi izraz multimorbidnost.[4] Enotna opredelitev soobolevnosti ne obstaja.[5] Hkrati prisotno bolezen ob osnovni bolezni imenujemo sočasna bolezen, pridružena bolezen ali sobolezen.[2][3] Sočasne bolezni so lahko etiološko povezane, lahko so na primer posledica delovanja istih dejavnikov tveganja, ali pa so povsem nepovezane in jih povezuje le sočasnost.[5]

S soobolevnostjo se v svetu vse pogosteje srečujemo, ne le zaradi staranja prebivalstva, temveč tudi zaradi boljše zdravstvene oskrbe in višjega življenjskega standarda.[4] Pomemben izziv sodobnih zdravstvenim sistemom po vsem svetu predstavljajo zlasti kronična stanja, ki so glavni vzroki obolevnosti in umrljivosti v dolgoživih družbah.[6]

Soobolevnost povzroča slabše zdravstvene izide, zahtevnejšo klinično obravnavo, manjšo kakovost življenja, večjo smrtnost in hkrati tudi večje zdravstvene stroške.[5][4]

Obstajajo različna orodja merjenje soobolevnosti, kot je na primer charlsonov indeks.[4]

Opredelitev[uredi | uredi kodo]

Enotna opredelitev soobolevnosti ne obstaja.[5] Gre za hkratno in nevzročno pojavljanje različnih, tako telesnih kot duševnih bolezni,[1][3] pogosto se pa izraz uporablja tudi ožje, za opis prisotnosti duševnih bolezni ob neki osnovni bolezni,[3] ali še ožje za opis sočasnega pojavljanja določene duševne bolezni in uživanje dovoljenih in nedovoljenih drog.[7][8]

Pogostnost soobolevnosti[uredi | uredi kodo]

Razširjenost soobolevnosti je visoka in s starostjo progresivno narašča ter predstavlja problem po vsem svetu.[9] Na primer, neka ameriška študija je pokazala, da je vsak zdravnik ob pregledu obravnaval pri posameznem bolniku v povprečju 3,07 zdravstvenega problema, pri bolnikih, starejših od 65 let, pa celo 3,88 zdravstvenega problema. Podobna študija v Kanadi je pokazala na to, da ima kar 90 % bolnikov, ki pridejo k zdravniku v ambulanto, več kot eno kronično bolezen, in to število se s starostjo povečuje. Presečna študija v Sloveniji v letih 2003 in 2004 je pokazala, da zdravnik družinske medicine v povprečju obravnava 1,5 zdravstvenega problema pri svojem bolniku.[10]

Posledice[uredi | uredi kodo]

Soobolevnost močno vpliva na kakovost življenja prebivalstva in vzdržnost zdravstvenih sistemov. Tako pri mlajših kot pri starejših odraslih osebah predstavlja pomemben dejavnik za neugodne izide zdravljenja,[9], zahtevnejšo klinično obravnavo, manjšo kakovost življenja, večjo smrtnost in hkrati tudi večje zdravstvene stroške.[5][4] V primerjavi z osebami, ki imajo eno bolezensko stanje, bolniki s soobolevnostjo umirajo prej, so večkrat hospitalizirani, imajo slabšo kakovost življenja in prejemajo več zdravil.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5523008/komorbidnost?query=soobolevnost&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 9. 3. 2021.
  2. 2,0 2,1 Planinec K. Vodenje bolnika s sočasnimi boleznimi in stanji. Sočasne bolezni in stanja: monografija 22. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, 2005:23–28.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Nolimal D., Nolimal S. I. Komorbidnost: podcenjeni socialnomedicinski, psihosocialni in psihiatrični problem. Strokovna revija ISIS, leto XXII, številka 3, 1. marec 2013: 68–74.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Dolinšek, Eva, Fink, Natalija, Petek Šter, Marija (2016). Orodja za merjenje multimorbidnosti. Medicinski razgledi, letnik 55, številka 3, str. 273-282.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Valderas J. M. Defining Comorbidity: Implications for Understanding Health and Health Services. Ann Fam Med. 2009 Jul; 7(4): 357–363. Sočasne bolezni in stanja: monografija 22. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, 2005:
  6. Gabrovec, Branko, Selak, Špela, Zaletel, Jelka (2017). Multimorbidnost v okviru projekta skupnega ukrepanja - Joint Action CHRODIS. Javno zdravje, letnik 1, številka 1, Str. 2-8.
  7. Eržen I., Govc-Eržen J. Javnozdravstveni pomen sočasnih bolezni in stanj. 7–10.
  8. Šegrec N., Kastelic A. Obravnava bolnika z motnjo, vezano na uživanje psihoaktivnih snovi, in komorbidno psihotično motnjo. Zdrav Vestn 2010; 79: 566–574.
  9. 9,0 9,1 9,2 Gabrovec, Branko, Zaletel, Jelka (2016). Kronične bolezni z vidika multimorbidnosti. Revija za zdravstvene vede, letnik 3, številka 1, str. 43-55.
  10. Švab I. Pristop k bolniku z več boleznimi in stanji. Sočasne bolezni in stanja: monografija 22. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, 2005:1–5.