Sohrevardi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sohrevardi
Portret
Rojstvo1155
Sohrevard[d], Iran, Abasidski kalifat
Smrt1191[1]
Alep, Sirija, Abasidski kalifat
DržavljanstvoBlack flag.svg Abasidski kalifat
Poklicfilozof, znanstvenik, pisatelj

"Shahāb ad-Dīn" Yahya ibn Habash Suhrawardī (‎znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o Iluminacijah, rodil se je okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.

Njegova filozofija se je zgledovala po Platonovih in Zaratustrskih idejah in govori o duhovnem in razumskem razodetju, ki pa človeški vrsti na splošno ni dostopen.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Okoli leta 1154 je bil rojen v vasici Sohrevard, ki leži na severozahodu Irana, učil pa se je v bližnjem mestu Maragheh, kjer je bil njegov prvi učitelj Majd al-Din al-Jili. Kasneje je Sohrevardi potoval v Isfahan (znan tudi kot Eşfahān, Ispahan, Aspadana - mesto v Iranu), kjer je študiral z logikom Zahirjem al-Farisijem. Zatem se je podal na potovanje, posvečeno iskanju znanja. Prepotoval je celotno Anatolijo (polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije) in se spoprijateljil s sufisti. Sufisti so bili ena izmed asketskih skupnosti v islamu, ki so od 8. stoletja dalje skušale preprečiti propadanje verskih vrednost. Pridigali so o pravem pomenu verzov iz korana. Sohrevardi je, podobno kot ostali učenjaki tistega časa, iskal pokrovitelja. Leta 1183, ko je ayyubidski vladar Saladin zavzel mesto Alep (Sirija) in ga predal svojemu sinu al-Zahirju, je tja prispel tudi Sohrevardi. Spoprijateljil se je z al-Zahirjem in leta 1186 dokončal svoje najpomembnejše delo, Filozofijo Iluminacionizma. Kombinacija verskih in političnih dejavnikov je vodila v Sohrevardijev potop. Izpodrival je vplivno versko elito Alepa, obtožen pa je bil tudi krivoverstva. Zgodovinarji pa vseeno niso enotni o ostalih dogodkih in obtožbah, ki naj bi vodile do usmrtitve med letoma 1191 in 1192. Obstajajo tudi teorije, da Sohrevardi ni bil usmrčen, temveč da se je stradal do smrti, celo da je bil zadušen ali vržen s stene trdnjave in nato sežgan.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Napisal je več kot petdeset del v perzijščini in arabščini, uveljavil pa se je kot začetnik nove filozofije, imenovane Iluminacionizem. Svoje najpomembnejše delo, Filozofija Iluminacionizma, je napisal leta 1186. Nobenega izmed njegovih del pa v 12. stoletju niso prevedli v latinščino, zato ga na Zahodu sploh niso poznali. Zanimanje za njegova dela se pojavi šele v 13. stoletju. Sredi 20. stoletja se je v njegova dela poglobil Henry Corbin (1903-1978), filozof, teolog, iranologist in profesor islamskih ved na École pratique des hautes études, v Parizu, Francija. Sohrevardijeva dela je uredil in izdal.

Iluminacionizem[uredi | uredi kodo]

Iluminacionizem, poznan tudi kot Ishrāqiyyun ali Ishrāqi, je filozofska in mistična šola. Sohrevardi ga je utemeljil v knjigi Kitab Hikmat al-Ishraq (Filozofija Iluminacionizma), ki je bila dokončana leta 1186. Eden izmed pomembnejših mojstrov Iluminacionizma je bil Mula Sadra, ki je napisal knjigo z naslovom al-Asfar, kar pomeni Rumeno oz. Svetloba. Beseda Asfar sicer pomeni tudi potovanje duše nazaj k Alahu. Svojo knjigo je Mula Sadra razvil v nov način razmišljanja, al-Asfar pa zanj ni bila filozofija temveč modrost. Al-Asfar je delček iluminacionizma, ki je še danes del islamske filozofije. Iluminacionizem je bil dolgo časa poznan le v mnogih filozofskih krogih na Vzhodu.

Dela[uredi | uredi kodo]

Filozofija Iluminacionizma[uredi | uredi kodo]

Filozofija Iluminacionizma ali Kitab Hikmat al-Ishraq je Sohrevardijevo najpomembnejše delo, v katerem je postavil in opisal glavna pravila, načela in argumente svoje filozofije. V delu opredeli simbol luči, ki je glavni razloga za preoblikovanje številnih kozmoloških in ontoloških peripatetičnih tez, ki so bile postavljene za čas njegovega delovanja. Bistvo njegove teorije, ki so jo mnogi opredelili kot platonski obrat, je, da se poznavanje resničnosti stvari zgodi z neposrednim dojemanjem notranje svetlobne narave vseh entitet. Tako samo neposredne izkušnje zagotavljajo pridobitev resničnega znanja.

V svojih kasnejših delih je ponovno obravnava vprašanja, opisana v Filozofiji Iluminacionizma. Nekatera dela so napisana kot arabske molitve, prošnje in intimni pobožn okultni priklici (molitve nebesnim telesom) ali poezija.

Perzijska dela[uredi | uredi kodo]

  • Partaw Nama (Razprava o Iluminacionizmu)
  • Hayakal al-Nur al-Suhrawardi (Svetišča svetlobe)
  • Alwah-i Imadi (Plošče posvečene Imad al-Din)
  • Lughat-i Muran (Jezik termitov)
  • Risalat al-Tayr (Razprava ptice)
  • Safir-i Simurgh (Klic simurgha)
  • Ruzi ba Jama'at Sufiyaan (Dan v skupnosti sufistov)
  • Fi Halat al-Tufulliyah (Stanje otroštva)
  • Awaz-i Par-i Jebrail (Zvok Gabrijelovih kril)
  • Aql-i Surkh (Rdeči intelekt)
  • Fi Haqiqat al-'Ishaq (O resničnosti ljubezni)
  • Bustan al-Qolub (Vrt src)

Arabska dela[uredi | uredi kodo]

  • Kitab al-talwihat
  • Kitab al-moqawamat
  • Kitab al-mashari' wa'l-motarahat (1. Le Livre de la Théosophie oriental (Knjiga o orientalski teozofiji))
  • Kitab Hikmat al-ishraq (2. Le Symbole de foi des philosophes (Simbol filozofove vere), 3. Le Récit de l'Exil occidental (Zgodba o Zahodnem izgnanstvu))
  • L'Archange empourpré: quinze traités et récits mystiques (Mavrični nadangel: 15 razprav in mističnih pravljic)
  • Mantiq al-talwihat, The logic of the Kitab al-talwihat (Namigi)
  • Kitab hikmat al-ishraq (Filozofija Iluminacionizma)

Dela prevedena v angleščino[uredi | uredi kodo]

  • The Philosophy of Illumination: A New Critical Edition of the Text of Hikmat Al-Ishraq
  • The Shape of Light: Hayakal al-Nur

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Shahāb ad-Dīn" Yahya ibn Habash Suhrawardī. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Shahab_al-Din_Yahya_ibn_Habash_Suhrawardi
  • Suhrawardi. Dostopno na naslovu: https://plato.stanford.edu/entries/suhrawardi/#Lif
  • Sufizem. Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sufizem
  • Henry Corbin. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Henry_Corbin
  • Illuminationism. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/Illuminationism