Smrekov trohnobnež
Smrekov trohnobnež | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija ![]() | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Russulales (golobičarji) |
Družina: | Bondarzewiaceae (bondarčarke) |
Rod: | Heterobasidion (trohnobneži) |
Vrsta: | H. parviporum
|
Dvočlensko ime | |
Heterobasidion parviporum Niemelä & Korhonen (1998)
|
Smrekov trohnobnež (znanstveno ime Heterobasidion parviporum) je gliva iz rodu trohnobnežev (Heterobasidion). Vrsta je dolgo veljala za borovega trohnobneža (Heterobasidion annosum), ki raste na smrekah, dokler niso z raziskavami medsebojnega parjenja ugotovili, da gre za različni vrsti.[1]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk je temno rjave barve z belim rastnim robom in ima fino polsteno površino.
Trosovnica je kremno bele barve in sestavljena iz cevk z majhnimi in gostimi porami (4 do 6 na mm) in so bolj goste, kot pri borovemu trohnobnežu.
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Je zajedalec na iglastem drevju, predvsem na smreki. Gobe se pogosto pojavijo šele ko drevo odmre. Povzroča rdečo trohnobo iglavcev in velja za zelo uničujočo patogeno glivo.[2]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so drobno zrnati in merijo 4,3–5,4 x 3,7–4,3 μm.[3]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- borov trohnobnež (Heterobasidion annosum) raste na borih, je večji in bolj robusten, nima polstene površine klobuka, ter ima večje trose.
- jelov trohnobnež (Heterobasidion abietinum) raste na jelkah
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužiten.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Korhonen, Kari (1978). Intersterility groups of Heterobasidion annosum: = Juurikäävän risteytymissuhteet: seloste. Metsäntutkimuslaitoksen julkaisuja. Helsinki. ISBN 978-951-40-0365-3.
- ↑ »Rdeča trohnoba iglavcev | Gozd in gozdarstvo«. www.gozd-les.com. Pridobljeno 2. marca 2025.
- ↑ Laessøe, Thomas; Petersen, Jens H. (2019). Fungi of temperate Europe (v angleščini). Princeton Oxford: Princeton University Press. str. 857. ISBN 978-0-691-18037-3.