Smrdeči korenovec
| Smrdeči korenovec | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Fungi (glive) |
| Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
| Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
| Red: | Agaricales (listarji) |
| Družina: | Omphalotaceae (livkarjevke) |
| Rod: | Gymnopus (korenovci) |
| Vrsta: | G. foetidus
|
| Dvočlensko ime | |
| Gymnopus foetidus (Sowerby) P.M. Kirk (2014)
| |
| Sinonimi | |
| |
Smrdeči korenovec (znanstveno ime Gymnopus foetidus) je gliva iz rodu korenovcev (Gymnopus).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Klobuk ima v premeru do 1 do 2,5 cm. Sprva je zvonasto izbočen, nato razširjen in na sredini rahlo vbočen, tanek, skoraj opnast in hrapav. Je rdečkasto rjave barve, ki se spreminja odvisno od vlažnosti. Rob je precej tanek, skoraj vedno naguban in opazno črtast.
Lističi so precej redki in ozki, najprej se prirasli na bet, kasneje pa se po njemu kratko spuščajo. Ima precej vmesnih lističev. Proti robu klobuka so nekateri viličasto razcepljeni. V mladosti so svetlejši, kasneje postanejo krem rjavi ali rdečkasto rjavi s svetlejšo ostrinko.
Bet je visok od 1 do 3 cm in debel od 1 do 2 mm. Je valjast, votel, trd in se od klobuka proti dnišču tanjša. Temno rjave barve, ki proti dnišču postane skoraj črna.
Meso je tanko, membranasto in žilavo, v klobuku svetlo rjavo, v betu pa od klobuka navzdol temnejše, pri dnu skoraj črno rjavo. Ima neprijeten vonj in okus po plesni.[1]
Razširjenost in življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Razširjen je po vsemu svetu. Raste spomladi, poleti in jeseni, v skupinah, kot saprofit na večjih lesnih ostankih različnih listavcev, predvsem bukve.[1]
Mikroskopske značilnosti
[uredi | uredi kodo]Trosni odtis je bele barve. Trosi so elipsaste z zoženimi konci in merijo 7,2–10 x 4–5 μm.[1]
Podobne vrste
[uredi | uredi kodo]- zeljarski korenovec (Gymnopus brassicolens) ima vonj po kislem zelju, bolj goste lističe in nima tako črtastega roba klobuka
Uporabnost
[uredi | uredi kodo]Neužiten.
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 Božac, Romano (2005). Enciklopedija gljiva (v hrvaščini). Školska knjiga. str. 420-421. ISBN 978-953-0-61413-0.