Slovinski narodni park

Slovinski narodni park
Slovinski narodni park
IUCN kategorija II (narodni park)
	Satelitska slika parka
Lokacija	Pomorjansko vojvodstvo, Poljska
Bližnje mesto	Słupsk
Koordinati	54°42′12″N 17°18′25″E / 54.70333°N 17.30694°E
Površina	186.18 km2
Ustanovitev	1967
Uprava	Ministrstvo za okolje
Spletna stran	https://spn.gov.pl/
	Ramsarsko mokrišče
Razglasitev	24. oktober 1995
ID #	757

Slovinski narodni park (poljsko Słowiński Park Narodowy) je narodni park v Pomorjanskem vojvodstvu na severu Poljske. Je na baltski obali, med Łebo in Rowy. Severna meja parka obsega 32,5 kilometra obale.

Zgodovina

Prvotna ideja o ustanovitvi rezervata se je porodila leta 1946 na konferenci v Łebi z znanstveniki iz Poznanja in Gdanska. Park pa je bil ustanovljen 21 let pozneje, leta 1967, na površini 180,69 km². Danes je nekoliko večji in pokriva 186,18 km², od tega 102,13 km² vode in 45,99 km² gozdov. Strogo zaščiteno območje pokriva 56,19 km². Leta 1977 je UNESCO v okviru svojega programa Človek in biosfera (MaB) park razglasil za biosferni rezervat. Slovinska mokrišča so bila leta 1995 razglašena za Ramsarsko območje.^[2]

Park je poimenovan po zahodnoslovanskem (kasneje germaniziranem) ljudstvu, znanem kot Slovinci (poljsko Słowińcy), ki so nekoč živeli na tem močvirnem, nedostopnem območju ob robu Lebskega jezera. V vasi Kluki je muzej na prostem, ki predstavlja vidike nekdanjega življenja in kulture tega ljudstva.

Geografija

V preteklosti je bilo območje parka zaliv Baltskega morja. Vendar pa je delovanje morja ustvarilo peščene sipine, ki so sčasoma ločile zaliv od Baltskega morja. Ko valovi in veter nosijo pesek v notranjost, se sipine počasi premikajo s hitrostjo od 3 do 10 metrov na leto. Nekatere sipine so precej visoke - do 30 metrov. Najvišji vrh parka - Rowokol (115 metrov nadmorske višine) - je tudi odlična opazovalna točka. Premikajoče se sipine veljajo za zanimivost narave v evropskem merilu.

Vode, ki zavzemajo 55 % površine parka, sestavljajo jezera – Łebsko (71,40 km², največja globina 6,3 m), Gardno (24,68 km², največja globina 2,6 m) in Dolgie Wielkie (1,46 km², največja globina 2,9 m). Tako Lebsko kot Gardno jezero sta bila prej zaliva. Skozi park teče tudi sedem rek, največji sta Łeba in Łupawa.

Gozdovi v parku so večinoma sestavljeni iz borovcev. Ta drevesa pokrivajo 80 % gozdnatih površin; obstajajo tudi šotišča različnih vrst. Od živali so najštevilčnejše ptice, in sicer 257 vrst. To je zato, ker je park na poteh ptic selivk. Tu se počutijo varne, ker so človeške dejavnosti omejene. Najbolj zanimive vrste so: orli, vrane, labodi in različne vrste rac. Med sesalci so tu jeleni, divje svinje in zajci.

Turistična ponudba

Obstaja približno 140 kilometrov turističnih sprehajalnih poti. Ob jezerih so opazovalni stolpi, vzdolž poti pa so klopi in počivališča. Okoli parka je veliko parkirišč, pa tudi hotelov in kampov, zlasti v Łebi.