Slovenski prevodi Svetega pisma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prva stran Dalmatinove Biblije

Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v protestantskem duhovniku Primožu Trubarju, ki je s prevajanjem začel leta 1555 (prevod Evangelija po Mateju) in ga končal z izdajo zadnjega dela prevoda celotne Nove zaveze leta 1577. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji.

Zgodovina prevajanja[uredi | uredi kodo]

Prve drobce svetopisemskih prevodov najdemo že v Brižinskih spomenikih, kjer sta dva neposredna navedka (I, 33-35 = Mt 25,34; II, 44-56 = Mt 25,35) ter več literarnih namigov. Še bolj to velja za Celovški in Starogorski rokopis, saj sta njuna prva dva dela pravzaprav prevoda svetopisemskih besedil: Oče naš (Mt 6,9-13) in Zdrava Marija (Lk 1,28.42).

Prvi prevod celotnega Svetega pisma je opravil Krčan Jurij Dalmatin. Prevod je končal leta 1578, vendar je bil zaradi različnih zapletov natisnjen šele 5 let pozneje, natančneje od 28. maja do 9. novembra 1583, čeprav knjiga nosi letnico 1584.[1]

Celotni prevodi[uredi | uredi kodo]

V slovenščino je bilo celotno Sveto pismo prevedeno sedemkrat, trenutno pa je v pripravi redakcija Slovenskega standardnega prevoda, pod naslovom Jeruzalemska izdaja:

  • Sveto pismo (Ekumenska izdaja), EKU, 1974 (predelana in popravljena različica Mariborskega Svetega pisma, pri kateri so sodelovali tudi protestanti)
  • Jubilejni prevod Nove zaveze, JUB, 1984 (izdaja Nove zaveze ob 400-letnici izida Dalmatinove biblije, revidiran prevod postal del Standardnega prevoda)[2]
  • Sveto pismo (Jeruzalemska izdaja), SPJ, predvidoma 2018[3] (uradni prevod Slovenske škofovske konference; gre za revizijo Standardnega prevoda,[4] glavna novost so opombe in druga spremna besedila, pripravljena po francoski izdaji)
  • Nova zaveza in Psalmi, 2010[5]
  • Modrostne in preroške knjige, 2013[6]
  • Peteroknižje, 2014
  • Zgodovinske knjige, 2015

In kako si sledijo prvi prevodi celotnih tiskanih Svetih pisem v posameznih jezikih? Slovenski oziroma Dalmatinov si skupaj z islandskim deli odlično 14. mesto na svetu. Sledi namreč poljskemu (1561), za slovenskim so uvrščeni med drugimi finski, romunski in portugalski, med novejšimi pa hrvaški (1831), slovaški (1832), norveški (1834), bolgarski (1864), ruski (1867), srbski (1868) itd.[8]

Delni prevodi[uredi | uredi kodo]

  • Evangelij po Luku, Pismo Kološanom, Jakobovo pismo in Prvo Janezovo pismo, 2012
  • Apostolska dela, Drugo in Tretje Janezovo pismo, 2013
  • Evangelij po Marku, 2015

Prevodi v prekmurščino[uredi | uredi kodo]

V 18. stoletju je bilo Sveto pismo deloma prevedeno v prekmurščino. Leta 1771 je Števan Küzmič na Ogrskem prevedel Novo zavezo (Nouvi Zákon). To je bil prvi temelj prekmurskega knjižnega jezika. Katoliški dekan Slovenske okrogline (Prekmurje in Porabje) Mikloš Küzmič je leta 1780 prevedel odlomke iz katoliškega Svetega pisma (Szvéti evangyeliomi). Napisal je tudi delo, v katerem je prevedel nekaj zgodb iz Stare zaveze (Summa sztároga i nouvoga testamentoma).

V 19. stoletju je Aleksander Terplan, evangeličanski duhovnik, prevedel zgodbe iz evangeličanske Stare zaveze (Dvakrat 52 Bibliszke Historie), pa tudi psalme (Knige 'zoltárszke). Janoš Kardoš (Mála historia bibliszka, Moses i Josua), Števan Selmar (Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona) in Peter Kolar (Mála biblia z-kejpami) sta napravila skrajšane prevode iz Svetega pisma.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Šavc, Urška. "Dalmatinova Biblija". DEDI - enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. 
  2. ^ Biblija.net.
  3. ^ Osmi prevod Svetega pisma v slovenščino, Druzina.si, pridobljeno 17. marec 2016.
  4. ^ Jeruzalemska izdaja Svetega pisma - Predgovor akad Krasovec, Druzina.si, pridobljeno 21. september 2015. Glej tudi Sveto pismo, Nova zaveza in Psalmi, Jeruzalemska izdaja, Družina, Ljubljana 2010, str. 11–12.
  5. ^ Jeruzalemska izdaja Nove zaveze, Eksegeza.net, pridobljeno 20. september 2011.
  6. ^ Sveto pismo: Modrostne in preroške knjige (Jeruzalemska izdaja), Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 5. november 2013.
  7. ^ Jw.org.
  8. ^ Interpretation of the Bible, Interpretation der Bibel, Interprétation de la Bible, Interpretacija Svetega pisma. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Sheffield Academic Press 1998, str. 1854.
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Prevajalski del svetopisemske razstave
  10. ^ Spletna stran Življenje z Jezusom, pridobljeno 21. september 2015

Literatura[uredi | uredi kodo]

Krašovec, Jože (urednik). Interpretation of the Bible, Interpretation der Bibel, Interprétation de la Bible, Interpretacija Svetega pisma, zbornik. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Sheffield Academic Press 1998. (COBISS)