Slovenska slovnica

Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.

Samostalnik

Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.

Sklanjanje

V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.

Moške sklanjatve

Prva moška sklanjatev (-a)

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (kamen)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	kamen
2. rodilnik	koga ali česa?	kamna
3. dajalnik	komu ali čemu?	kamnu
4. tožilnik	koga ali kaj?	kamen
5. mestnik	o kom ali o čem?	o kamnu
6. orodnik	s kom ali s čim?	s kamnom

Druga moška sklanjatev (-e)

V drugo moško sklanjatev spadajo moška imena, ki se končajo na samoglasnik - taka imena se vseeno še vedno lahko sklanjajo v prvi sklanjatvi.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (Miha)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	Miha
2. rodilnik	koga ali česa?	Mihe
3. dajalnik	komu ali čemu?	Mihi
4. tožilnik	koga ali kaj?	Miho
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) Mihi
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) Miho

Tretja moška sklanjatev

V tretjo moško sklanjatev spadajo okrajšave in glasovi.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (NUK)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	NUK
2. rodilnik	koga ali česa?	NUK-a
3. dajalnik	komu ali čemu?	NUK-u
4. tožilnik	koga ali kaj?	NUK-a
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) NUK-u
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) NUK-om

Ženske sklanjatve

1. ženska sklanjatev (-e)

Prva ženska sklanjatev vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (žena)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	žena
2. rodilnik	koga ali česa?	žene
3. dajalnik	komu ali čemu?	ženi
4. tožilnik	koga ali kaj?	ženo
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) ženi
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) ženo

2. ženska sklanjatev (-i)

Druga ženska sklanjatev obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (vas)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	vas
2. rodilnik	koga ali česa?	vasi
3. dajalnik	komu ali čemu?	vasi
4. tožilnik	koga ali kaj?	vas
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) vasi
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) vasjo

3. ženska sklanjatev

V tretjo žensko sklanjatev spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (Ines)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	Ines
2. rodilnik	koga ali česa?	Ines
3. dajalnik	komu ali čemu?	Ines
4. tožilnik	koga ali kaj?	Ines
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) Ines
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) Ines

Srednja sklanjatev

Navadna srednja sklanjatev (-a)

V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (okno)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	okno
2. rodilnik	koga ali česa?	okna
3. dajalnik	komu ali čemu?	oknu
4. tožilnik	koga ali kaj?	okno
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) oknu
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(z) oknom

Posebna srednja sklanjatev (-ega)

V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.

Skloni	Vprašalnice	Sklanjanje (Krško)
1. imenovalnik	kdo ali kaj?	Krško
2. rodilnik	koga ali česa?	Krškega
3. dajalnik	komu ali čemu?	Krškemu
4. tožilnik	koga ali kaj?	Krško
5. mestnik	(pri) kom ali (pri) čem?	(pri) Krškem
6. orodnik	(s) kom ali (s) čim?	(s) Krškim

Glagol

Spreganje

Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.

Preteklik

Moški spol (on)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	(sem) se učil	(sva) se učila	(smo) se učili
Druga oseba	(si) se učil	(sta) se učila	(ste) se učili
Tretja oseba	se (je) učil	(sta) se učila	(so) se učili

Ženski spol (ona)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	(sem) se učila	(sva) se učili	(smo) se učile
Druga oseba	(si) se učila	(sta) se učili	(ste) se učile
Tretja oseba	se (je) učila	(sta) se učili	(so) se učile

Sedanjik

Moški spol (on)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se učim	se učiva	se učimo
Druga oseba	se učiš	se učita	se učite
Tretja oseba	se uči	se učita	se učijo

Ženski spol (ona)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se učim	se učiva	se učimo
Druga oseba	se učiš	se učita	se učite
Tretja oseba	se uči	se učita	se učijo

Prihodnjik

Moški spol (on)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se (bom) učil	se (bova) učila	se (bomo) učili
Druga oseba	se (boš) učil	se (bosta) učila	se (boste) učili
Tretja oseba	se (bo) učil	se (bosta) učila	se (bodo) učili

Ženski spol (ona)

učiti	Ednina	Dvojina	Množina
Prva oseba	se (bom) učila	se (bova) učili	se (bomo) učile
Druga oseba	se (boš) učila	se (bosta) učili	se (boste) učile
Tretja oseba	se (bo) učila	se (bosta) učili	se (bodo) učile

Glagolski vid

Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).

dovršnik	nedovršnik
prišel	prihajal

Slovnični časi

Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.

Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.

svetiti (3. os. ed.)	predpreteklik	preteklik	sedanjik	prihodnjik
glagol	je bil svetil	je svetil	sveti	bo svetil

Pridevnik

Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.

Lastnostni (Kakšen?)

Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.

Vrstni (Kateri?)

Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.

Svojilni (Čigav?)

Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.

Sklanjanje pridevnika

Pridevnike se sklanja, da se prilegajo samostalniku, ob katerim stojijo.

* V tožilniku ednine sta pri moškem spolu dve različici: osebe in živali se sklanja s končnico -ega (vidim lepega človeka), stvari (in rastline) pa tako kot v imenovalniku nimajo končnice oz. imajo ničto končnico (vidim lep-0 stol-0).

Sklon \ število	Ednina	Dvojina	Množina		Ednina	Dvojina	Množina		Ednina	Dvojina	Množina
Imenovalnik	lep (moški)	lepa	lepi		lepa (ženska)	lepi	lepe		lepo (drevo)	lepi	lepa
Rodilnik	lepega	lepih	lepih		lepe	lepih	lepih		lepega	lepih	lepih
Dajalnik	lepemu	lepima	lepim		lepi	lepima	lepim		lepemu	lepima	lepim
Tožilnik	lepega / lep *	lepa	lepe		lepo	lepi	lepe		lepo	lepi	lepa
Mestnik	o lepem	o lepih	o lepih		o lepi	o lepih	o lepih		o lepem	o lepih	o lepih
Orodnik	z lepim	z lepima	z lepimi		z lepo	z lepima	z lepimi		z lepim	z lepima	z lepimi

Stopnjevanje pridevnika

Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.

Obrazilno stopnjevanje

Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.

zloben

zlobnejši

najzlobnejši

Opisno stopnjevanje

Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.

moder

bolj moder

najbolj moder

Glej tudi

• slovenščina