Slovenska slovnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.

Samostalnik[uredi | uredi kodo]

Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.

Sklanjanje[uredi | uredi kodo]

V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.

Moške sklanjatve[uredi | uredi kodo]

Prva moška sklanjatev (rodilnik -a)[uredi | uredi kodo]

* Tožilnik ednine je pri samostalnikih, ki pomenijo ljudi in živali, enak rodilniku, pri besedah za rastline in stvari pa je enak imenovalniku.

Skloni Vprašalnice ednina dvojina množina
1. imenovalnik kdo ali kaj? stol / slon stola stoli
2. rodilnik koga ali česa? stola / slona stolov stolov
3. dajalnik komu ali čemu? stolu / slonu stoloma stolom
4. tožilnik koga ali kaj? stol /slona * stola stole
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri stolu / slonu pri stolih pri stolih
6. orodnik s kom ali s čim? s stolom / slonom s stoloma s stoli
Druga moška sklanjatev (rodilnik -e)[uredi | uredi kodo]

Sem spadajo samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a (vodja, sluga, pismonoša, Miha). Ta sklanjatev je zato enaka 1. ženski sklanjatvi, lahko pa se tovrstni samostalniki sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi.

Skloni Vprašalnice ednina dvojina množina
1. imenovalnik kdo ali kaj? vojvoda vojvodi vojvode
2. rodilnik koga ali česa? vojvode vojvod vojvod
3. dajalnik komu ali čemu? vojvodi vojvodama vojvodam
4. tožilnik koga ali kaj? vojvodo vojvodi vojvode
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri vojvodi pri vojvodah pri vojvodah
6. orodnik s kom ali s čim? z vojvodo z vojvodama z vojvodami
Tretja moška sklanjatev[uredi | uredi kodo]

Vanjo spadajo okrajšave in glasovi.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (NUK)
1. imenovalnik kdo ali kaj? NUK
2. rodilnik koga ali česa? NUK-a
3. dajalnik komu ali čemu? NUK-u
4. tožilnik koga ali kaj? NUK-a
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) NUK-u
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) NUK-om

Ženske sklanjatve[uredi | uredi kodo]

Prva ženska sklanjatev (rodilnik -e)[uredi | uredi kodo]

Vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e.

Skloni Vprašalnice ednina dvojina množina
1. imenovalnik kdo ali kaj? miza / žena mizi / ženi mize / žene
2. rodilnik koga ali česa? mize / žene miz / žen (žena) miz / žen (žena)
3. dajalnik komu ali čemu? mizi / ženi mizama / ženama mizam / ženam
4. tožilnik koga ali kaj? mizo / ženo mizi / ženi mize / žene
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri mizi / ženi pri mizah / ženah pri mizah / ženah
6. orodnik s kom ali s čim? z mizo / ženo z mizama / ženama z mizami / ženami
Druga ženska sklanjatev (-i)[uredi | uredi kodo]

Obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.

Skloni Vprašalnice ednina dvojina množina
1. imenovalnik kdo ali kaj? vas vási vasí
2. rodilnik koga ali česa? vasí vasí vasí
3. dajalnik komu ali čemu? vási vaséma vasém
4. tožilnik koga ali kaj? vas vási vasí
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri vási pri vaséh pri vaséh
6. orodnik s kom ali s čim? z vasjó z vaséma z vasmí
Tretja ženska sklanjatev[uredi | uredi kodo]

Sem spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.

Skloni Vprašalnice ed. - dv. - mn.
1. imenovalnik kdo ali kaj? Ines
2. rodilnik koga ali česa? Ines
3. dajalnik komu ali čemu? Ines
4. tožilnik koga ali kaj? Ines
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri Ines
6. orodnik s kom ali s čim? z Ines

Srednja sklanjatev[uredi | uredi kodo]

Navadna srednja sklanjatev (-a)[uredi | uredi kodo]

V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.

Skloni Vprašalnice ednina dvojina množina
1. imenovalnik kdo ali kaj? okno okni okna
2. rodilnik koga ali česa? okna oken oken
3. dajalnik komu ali čemu? oknu oknoma oknom
4. tožilnik koga ali kaj? okno okni okna
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri oknu pri oknih pri oknih
6. orodnik s kom ali s čim? z oknom z oknoma z okni
Posebna srednja sklanjatev (-ega)[uredi | uredi kodo]

V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (Krško)
1. imenovalnik kdo ali kaj? Krško
2. rodilnik koga ali česa? Krškega
3. dajalnik komu ali čemu? Krškemu
4. tožilnik koga ali kaj? Krško
5. mestnik pri kom ali pri čem? pri Krškem
6. orodnik s kom ali s čim? s Krškim

Glagol[uredi | uredi kodo]

Spreganje[uredi | uredi kodo]

Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.

Preteklik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba (sem) se učil (sva) se učila (smo) se učili
Druga oseba (si) se učil (sta) se učila (ste) se učili
Tretja oseba se (je) učil (sta) se učila (so) se učili
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba (sem) se učila (sva) se učili (smo) se učile
Druga oseba (si) se učila (sta) se učili (ste) se učile
Tretja oseba se (je) učila (sta) se učili (so) se učile
[uredi | uredi kodo]

Sedanjik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se učim se učiva se učimo
Druga oseba se učiš se učita se učite
Tretja oseba se uči se učita se učijo
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se učim se učiva se učimo
Druga oseba se učiš se učita se učite
Tretja oseba se uči se učita se učijo
[uredi | uredi kodo]

Prihodnjik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se (bom) učil se (bova) učila se (bomo) učili
Druga oseba se (boš) učil se (bosta) učila se (boste) učili
Tretja oseba se (bo) učil se (bosta) učila se (bodo) učili
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se (bom) učila se (bova) učili se (bomo) učile
Druga oseba se (boš) učila se (bosta) učili se (boste) učile
Tretja oseba se (bo) učila se (bosta) učili se (bodo) učile
[uredi | uredi kodo]

Glagolski vid[uredi | uredi kodo]

Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).

dovršnik nedovršnik
prišel prihajal

Slovnični časi[uredi | uredi kodo]

Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.[1]

Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.

svetiti (3. os. ed.) predpreteklik preteklik sedanjik prihodnjik
glagol je bil svetil je svetil sveti bo svetil

Pridevnik[uredi | uredi kodo]

Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.

Lastnostni (Kakšen?)[uredi | uredi kodo]

Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.

Vrstni (Kateri?)[uredi | uredi kodo]

Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.

Svojilni (Čigav?)[uredi | uredi kodo]

Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.

Sklanjanje pridevnika[uredi | uredi kodo]

Pridevnike se sklanja, da se prilegajo samostalniku, ob katerim stojijo.

* V tožilniku ednine sta pri moškem spolu dve različici: osebe in živali se sklanja s končnico -ega (vidim lepega človeka), stvari (in rastline) pa tako kot v imenovalniku nimajo končnice oz. imajo ničto končnico (vidim lep-0 stol-0).

Sklon \ število Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina Ednina Dvojina Množina
Imenovalnik lep (moški) lepa lepi lepa (ženska) lepi lepe lepo (drevo) lepi lepa
Rodilnik lepega lepih lepih lepe lepih lepih lepega lepih lepih
Dajalnik lepemu lepima lepim lepi lepima lepim lepemu lepima lepim
Tožilnik lepega / lep * lepa lepe lepo lepi lepe lepo lepi lepa
Mestnik o lepem o lepih o lepih o lepi o lepih o lepih o lepem o lepih o lepih
Orodnik z lepim z lepima z lepimi z lepo z lepima z lepimi z lepim z lepima z lepimi

Stopnjevanje pridevnika[uredi | uredi kodo]

Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.

Obrazilno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]

Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.

zloben
zlobnejši
najzlobnejši

Opisno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]

Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.

moder
bolj moder
najbolj moder

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]