Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Samostalnik[uredi | uredi kodo]
Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.
Sklanjanje[uredi | uredi kodo]
V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.
Moške sklanjatve[uredi | uredi kodo]
Prva moška sklanjatev (-a)[uredi | uredi kodo]
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (kamen) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | kamen |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | kamna |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | kamnu |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | kamen |
| 5. mestnik | o kom ali o čem? | o kamnu |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | s kamnom |
Druga moška sklanjatev (-e)[uredi | uredi kodo]
V drugo moško sklanjatev spadajo moška imena, ki se končajo na samoglasnik - taka imena se vseeno še vedno lahko sklanjajo v prvi sklanjatvi.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (Miha) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | Miha |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | Mihe |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | Mihi |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | Miho |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) Mihi |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) Miho |
Tretja moška sklanjatev[uredi | uredi kodo]
V tretjo moško sklanjatev spadajo okrajšave in glasovi.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (NUK) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | NUK |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | NUK-a |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | NUK-u |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | NUK-a |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) NUK-u |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) NUK-om |
Ženske sklanjatve[uredi | uredi kodo]
1. ženska sklanjatev (-e)[uredi | uredi kodo]
Prva ženska sklanjatev vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (žena) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | žena |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | žene |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | ženi |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | ženo |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) ženi |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) ženo |
2. ženska sklanjatev (-i)[uredi | uredi kodo]
Druga ženska sklanjatev obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (vas) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | vas |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | vasi |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | vasi |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | vas |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) vasi |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) vasjo |
3. ženska sklanjatev[uredi | uredi kodo]
V tretjo žensko sklanjatev spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (Ines) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | Ines |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | Ines |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | Ines |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | Ines |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) Ines |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) Ines |
Srednja sklanjatev[uredi | uredi kodo]
[uredi | uredi kodo]
V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (okno) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | okno |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | okna |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | oknu |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | okno |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) oknu |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) oknom |
Posebna srednja sklanjatev (-ega)[uredi | uredi kodo]
V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (Krško) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | Krško |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | Krškega |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | Krškemu |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | Krško |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) Krškem |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (s) Krškim |
Glagol[uredi | uredi kodo]
Spreganje[uredi | uredi kodo]
Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.
Preteklik[uredi | uredi kodo]
Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | (sem) se učil | (sva) se učila | (smo) se učili |
| Druga oseba | (si) se učil | (sta) se učila | (ste) se učili |
| Tretja oseba | se (je) učil | (sta) se učila | (so) se učili |
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | (sem) se učila | (sva) se učili | (smo) se učile |
| Druga oseba | (si) se učila | (sta) se učili | (ste) se učile |
| Tretja oseba | se (je) učila | (sta) se učili | (so) se učile |
[uredi | uredi kodo]
Sedanjik[uredi | uredi kodo]
Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se učim | se učiva | se učimo |
| Druga oseba | se učiš | se učita | se učite |
| Tretja oseba | se uči | se učita | se učijo |
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se učim | se učiva | se učimo |
| Druga oseba | se učiš | se učita | se učite |
| Tretja oseba | se uči | se učita | se učijo |
[uredi | uredi kodo]
Prihodnjik[uredi | uredi kodo]
Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se (bom) učil | se (bova) učila | se (bomo) učili |
| Druga oseba | se (boš) učil | se (bosta) učila | se (boste) učili |
| Tretja oseba | se (bo) učil | se (bosta) učila | se (bodo) učili |
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se (bom) učila | se (bova) učili | se (bomo) učile |
| Druga oseba | se (boš) učila | se (bosta) učili | se (boste) učile |
| Tretja oseba | se (bo) učila | se (bosta) učili | se (bodo) učile |
[uredi | uredi kodo]
Glagolski vid[uredi | uredi kodo]
Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).
| dovršnik | nedovršnik |
| prišel | prihajal |
Slovnični časi[uredi | uredi kodo]
Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.[1]
Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.
| svetiti (3. os. ed.) | predpreteklik | preteklik | sedanjik | prihodnjik |
| glagol | je bil svetil | je svetil | sveti | bo svetil |
Pridevnik[uredi | uredi kodo]
Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.
Lastnostni (Kakšen?)[uredi | uredi kodo]
Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.
Vrstni (Kateri?)[uredi | uredi kodo]
Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.
Svojilni (Čigav?)[uredi | uredi kodo]
Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.
Stopnjevanje[uredi | uredi kodo]
Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.
Obrazilno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]
Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.
| zloben |
| zlobnejši |
| najzlobnejši |
Opisno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]
Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.
| moder |
| bolj moder |
| najbolj moder |
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenska slovnica |