Pojdi na vsebino

Slovenji Šmihel

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenji Šmihel

St. Michael ob der Gurk
Naselje
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
OkrajCelovec-dežela
ObčinaPokrče
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[1]
 • Skupno73
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Št. občine20425
Št. naselja00982

Slovenji Šmihel (nemško St. Michael ob der Gurk, do 1925 Windisch St. Michael, narečno Soveji Šmihev: predvajajⓘ), je naselje v občini Pokrče v okraju Celovec-dežela na vzhodnem robu Celovškega polja na Koroškem v Avstriji.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Slovenjega Šmihela je na tesno povezana z lokalno koroško, koroško-slovensko ter cerkveno zgodovino. Slovenji Šmihel pripada dvojezični dekaniji Tinje, ki je bila do leta 1938 slovenska ter je sedaj uradno le še nemška. Zgodovinsko je področje dekanije, ki sega na jugu do Drave, pripadalo prafari Gospe Svete, kar cerkveno-zgodovinsko ter cerkveno-pravno tudi obrazloži skupno narečno področje osrednje-južnokoroškega narečja oz. »poljanščine Celovškega polja«.[2][3][4][5][6][7] Dialektološke raziskave to jezikovno zgodovino potrjujejo (glej "narečje" spodaj).

Zgodovinski utrinki so vključeni v leposlovnem delu domačega koroško-slovenskega avtorja v črtici o "Skrivnostnem izročilu Slovenjega Šmihela", ki s tem krajevno ime in vas naredi za osrednji literarni siže.[8]

Ledinska imena

[uredi | uredi kodo]

Ledinska imena bila na osnovi občinske zgodovine občinski Štalenske gore Wilhelma Wadla[9] znanstveno nekoliko poglobljene za celotno Celovško polje v okviru znanstveno raziskovanega dela Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od Bojana-Ilija Schnabla. Važen uradni vir predstavlja tudi Franciscejski kataster, ki so objavljeni na spletu dežele Koroške.[10] Zgodovinski fonetski zapisi predstavljajo slovensko narečno obliko, v kolikor so le-to uradniki češkega porekla razumeli. V Slovenjem Šmihelu oz. v bližnji okolici najdemo v smeri ure s severa sledeča ledinska imena:

  • Pod Krischam (pod križom)[11]) (sever)
  • Kogl[12]) (sever)
  • Glantschnig (Klančnik)[13]) (vzhod)
  • Verbica (Vrbica)[14]) (jugo-vzhod)
  • Pod Zirkuje (pod cerkvijo)[15] (jug)
  • Pulle (Puale < popolje)[16] (jug)
  • Krajach (krajah < v krajah)[17] (jug)
  • Oglach (Oglah < v oglah)[18] (jug)
  • Plesze (plesce)[19]) (jugo-zahod)
  • Gmaina (gmajna)[20]) (jugo-zahod)
  • Presaka[21](zahod)
  • Leschine (Lešine)[22]) (zahod)

Narečje

[uredi | uredi kodo]

Domače slovensko narečje je (bila) poljanščina Celovškega polja, kot je bilo zapisano leta v doktorski disertaciji Katje Sturm-Schnabl leta 1973 ter terminološko opredeljeno kot takšno šele v okviru znanstveno raziskovalnega dela Bojana-Ilije Schnabl ob pripravah za Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem (2010 oz. 2016).

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Pavel Zdovc zapisal sledeče rabe krajevnega imena: Slovénji Šmihèl; v Slovénjem Šmihélu, v Slovénji Šmihèl, iz Slovénjega Šmihéla; v jasnih položajih tudi samo Šmihèl, v Šmihélu, iz Šmihéla, šmihélski (-lski in ṵski); Šmihélčani (ṵč in lč).[23]

Pavel Zdovc je vključil v svoje geslo o Slovenjem Šmihelu tudi krajevno ime sosednje Lepe vasi (ki jo pojmuje kot del vasi Slovenji Šmihel):

Lépa vás, nem. Schöndorf; v Lépi vási, v Lépo vás, iz Lépe vasi pri Šmihelu.[24][25][26][27]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenji Šmihel
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slovenji Šmihel

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025).

Leposlovje

[uredi | uredi kodo]
  • SCHNABL, Bojan. Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. (kratka verzija) V: Pratika 2025, Mohorjeva založba, Celovec 2024, str. 51 – 58, ISBN 978-3-7086-13270-7.
  • SCHNABL, Bojan. Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. (dolga verzija) V: Rastje 2024, št. 18, Izd./Hg. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428]
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu in der weiteren Umgebung. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 346-350.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Bevölkerung am 1.1.2024 nach Ortschaften (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  2. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem , 3. zv., str. 1000.
  3. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Osrednja južna Koroška. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem , 3. zv., str. 1000.
  4. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld/Celovško polje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem , 3. zv., str. 631-637.
  5. ↑ Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci (»slow. poljanščina Celovškega polja ali poljanski govor Celovškega polja, ali osrednjejužnokoroški poljanski govor«). V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem , 3. zv., str. 637-640.
  6. ↑ B.-I. Schnabl : Celovško polje, neznani zaklad osrednje slovenske kulturne pokrajine. V : Koroški koledar, 2013. Celovec 2012, str. 112, 116–118.
  7. ↑ Tomaž Ogris: Vamprap pa Hana, Domišlice, čenče, šale, laži, kvante. Celovec, Drava 2014, ISBN - 978-3-85435-748-3.
  8. ↑ SCHNABL, Bojan. Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela. (dolga verzija) V: Rastje 2024, št. 18, Izd./Hg. DSPA – Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 105 – 112, ISSN 2670-7276.
  9. ↑ Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart, Gemeindechronik", Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995 (304 str., ISBN 3-85366-812-7.), 2. izdaja, Klagenfurt/Celovec 2024, 440 str.
  10. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025).
  11. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  12. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  13. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  14. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  15. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  16. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  17. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  18. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  19. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  20. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  21. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  22. ↑ kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (15.5.2025).
  23. ↑ Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 99.
  24. ↑ (v geslu o Slovenjem Šmihelu kot del vasi): Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 99.
  25. ↑ R. Vouk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918. Bestandsaufnahme der Kärntner utraquistischen Schulen bis 1918. Klagenfurt/Celovec 1980, str. 40, 81.
  26. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Schöndorf/Lepa vas bei St. Michael ob der Gurk (Windisch St. Michael)/Slovenji Šmihel (Stadtgemeinde Völkermarkt/Velikovec). V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, str. 1185.
  27. ↑ Zapis Bojana-Ilije Schnabla o rabi krajevnega imena od domačega duhovnika Monsiniora Leopolda Silana okoli 2013 ter zato zapisano po posebno geslo v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Stub icon

Ta članek o naselju v Avstriji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenji_Šmihel&oldid=6448865«