Slovenec leta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slovenec leta je slovenski častni naziv in nagrada, ki ga je podeljeval tednik Nedeljski dnevnik, na podlagi glasovanja bralcev so želeli počastiti Slovenca, ki je posebej zaznamoval Slovenijo. Nominirance in končnega zmagovalca so izbirali bralci tednika. V letu 1994 je uredništvo prvič izbralo častnega Slovenca leta, med leti 1995 in 1997 se je izbiralo posebej moškega in žensko, V letu 2015 se je prireditev preoblikovala v prireditev Ambasador dobre volje. Idejni oče obeh projektov je bil Tone Fornezzi - Tof.

Prvo proglasitev Slovenca leta so brez širše javnosti izvedli leta 1989 (za leto 1988) v gostilni Kirn v Podpeči.

Slovenec leta[uredi | uredi kodo]

Leto Slovenec leta Častni Slovenec leta trofeja Jureta Robiča
1988 Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SRS
(za njim Milan Kučan, Jože Smole, Mateja Svet in Ivan Kramberger)
1989 Milan Kučan, predsednik CK ZKS
(za njim Janez Drnovšek, Janez Stanovnik, Ivan Kramberger in Jože Smole)
1990 Milan Kučan, predsednik predsedstva RS
(za njim dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle, Ivan Kramberger in dr. Alojzij Šuštar)
1991 Milan Kučan, predsednik predsedstva RS
(za njim dr. Janez Drnovšek, Jelko Kacin, Janez Janša in dr. Dimitrij Rupel)
1992 Milan Kučan, predsednik države
1993 Milan Kučan, predsednik države
1994 Milan Kučan, predsednik države Mirko Lebar, športnik brez nog
1995 Milan Kučan, predsednik države Brigita Bukovec, atletinja
1996 Milan Kučan, predsednik države Brigita Bukovec, atletinja Leon Štukelj, športnik
1997 Milan Kučan, predsednik države Brigita Bukovec, atletinja Slavko Avsenik, glasbenik in skladatelj
1998 dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade RS Lojze Slak, glasbenik
1999 Milan Kučan, predsednik države
2000 Davo Karničar, ekstremni smučar in alpinist Milan Kučan, predsednik države - slovenec desetletja
2001 Srečko Katanec, selektor slovenske nogometne reprezentance
2002 Milan Kučan, nekdanji predsednik države
2003 Milan Kučan, nekdanji predsednik države Vilko Ovsenik, glasbenik in skladatelj
2004 msgn. Alojzij Uran, nadškof in metropolit Mateja Pintar, paraplegičarka, igralka namiznega
tenisa in nosilka zlate kolajne s paraolimpijade
2005 Milan Kučan, nekdanji predsednik države Mojca Senčar, zdravnica, anesteziologinja in vodja
združenja Europa Donna
2006 Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov
2007 Danilo Türk, predsednik države
2008 Danilo Türk, predsednik države Tone Fornezzi - Tof, novinar
2009 Petra Majdič, tekačica na smučeh
2010 Dejan Zavec, boksar Gasilci Marko Baloh, ekstremni kolesar
2011 Jože Colarič, predsednik in direktor podjetja Krka Novo mesto Miro Kregar, ultramaratonec
2012 Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladine Darko Djurić, plavalec
2013 dr. med. Aleksander Doplihar, zdravnik Miro Kregar, ultramaratonec
2014 Gasilci Slavko Avsenik, glasbenik in skladatelj - slovenec stoletja

Ambasador dobre volje[uredi | uredi kodo]

Leto Ambasador dobre volje Častni slovenec leta trofeja Jureta Robiča
2015 Jure Franko, nekdanji športnik Andreja Dolinar, paraplegičarka,
igralka namiznega tenisa
Franjo Potočnik, planinec
2016 Andrej Šifrer, glasbenik Peter Kauzer, kajakaš na divjih vodah Andreja Sterle Podobnik, ultramaratonka

* prireditev ob podelitvi za leto 2016 odpadla zaradi bolezni v ansamblu, čez čas je bila izvedena v manjšem obsegu

Poleg naziva Slovenec leta so v okviru iste prireditve podeljevali še nekaj drugih nazivov, leta 2008 so na primer podelili še listino za posebne dosežke (Jure Robič, kolesar-ultramaratonec), za najlepšo zidanico (Ivan Kolar), radijskih zvezde (naj voditeljica Špela Močnik, Radia Hit, naj voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče in naj voditeljski par Ivjana Banič in Boštjan Romih, Radio 1), lepotica med lepoticami Sabina Mali.[1], Boža Robnik je za 2006 postala Gospa Slovenije, nogometaš Jaka Jakopič pa je istega leta dobil listino za fair play. Za leto 2000 so podelili naziv Slovenec desetletja, za leto 2014 pa Slovenec stoletja.


Črka Wiki Ta članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]