To gradivo je pod sklicno številko 271911 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
Datoteka ni del nobene strani slovenske Wikipedije.
Metapodatki
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
21. maj 1960, Ožbalt: Kmalu po izbruhu prve svetovne vojne je človek prvič posegel v to skrivnostno idilo reke in Dravi blizu Fale zaprl pot. Tej hidroelektrarni, ki so jo dogradili leta 1918, gre veliko zaslug, da se je Maribor razmeroma naglo razvil v močno industrijsko središče. V letih med drugo svetovnovojno se ji je pridružila elektrarna Dravograd, okupator pa je zaradi potreb po električni energiji v vojnoindustrijske namene pričel graditi tudi Mariborski otok. Ker je Drava edina jugoslovanska reka, ki ima večje pretoke tudi v poletnih mesecih, saj jih dobiva iz visokoalpskega dela svojegapadavinskega območja, kjer se v poletnih mesecih topita sneg in led, smo v jeku intenzivne socialistične izgradnje predvideli v zgornjem toku reke cel hidroenergetski sistem. Tako se je prvim trem leta 1954 pridružila še hidroelektrarna Vuzenica. Pozneje smo dogradili hidrocentralo Vuhred, zdajpa je v gradnji zadnja izmed elektrarn v zgornje dravski verigi, Ožbalt. Elektrarna Ožbalt bo v treh enakih strojnih agregatih izrabljala bruto padec 17,4 m in vodno količino 411 kubičnih metrov na sekundo. Zgrajena bo po razčlenjenem sistemu s tremi ločenimi strojničnimi zgradbami - turbinskimi stebri, ki stoje v rečni strugi. Z dograditvijo te elektrarne bo v celoti izrabljen odsek Drave od Maribora do Dravograda z bruto padcem 87 m. Hidrocentrala Ožbalt se bo kot šesta elektrarna pridružila že zgrajenim elektrarnam Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Fala in Mariborski otok. Njeno mesto je med Vuhredom in Falo. Z dograditvijo elektrarne Ožbalt bo prišlo na Dravi do bistvenih sprememb, kajti v tem trenutku bo mogoče pričeti maksimalno izkoriščati pretočno akumulacijo nastalih elektrarniških jezer, ker bodo ta v neposredni zvezi brez dosedanjega potovanja Drave od jezera dojezera. S tem, da so elektrarne s svojimi jezovnimi napravami spremenile nekoč deročo Dravo v jezero, bo mogoče izkoriščati električno verigo, tako da bo lahko optimalno delovala v celotnem sistemu elektrogospodarstva Slovenije. Z dograditvijo elektrarne v Ožbaltu bo zgornjedravski hidroenergetski sistem zaključen. To pa ne bo pomenilo samo številnih gospodarskih pridobitev in sprememb v zunanji podobi Dravske doline, ki bo poslej s svojimi umetnimi jezeri, lepimi cestami in urejenim okoljem privabljala vedno več turistov. Elektrarne že prinašajo in bodo prinesle še več blaginjein luči ne samo v domove, ampak tudi v srca in miselnost ljudi, ki so v goratih predelih bili vse do osvoboditve skoraj odrezani od civilnega in kulturnega sveta. Na sliki: Gradbišče hidrocentrale Ožbalt (avtor fotografije: Jože Gal)