Slavko Dokl

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slavko Dokl
Portret
Rojstvo 15. julij 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Mesihovina[d]
Smrt 5. maj 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (82 let)
Novo mesto
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Poklic pisatelj, publicist

Slavko Dokl, slovenski pisatelj in publicist, * 15. julij 1933, Mesihovina (BiH), † 5. maj 2016, Novo mesto.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Slavko Dokl se je rodil 15. julija 1933, v Mesihovini (BiH). Iz rojstnega kraja je z družino prišel v Žužemberk, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1963 je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani.

Kot predsednik socialistične zveze, se je veliko ukvarjal s politiko. Dolga leta je bil novinar Dolenjskega lista, dvajset let pa dopisnik za časopis Delo. V času svojega novinarskega dela, se je Slavko ukvarjal s publicistiko in pisateljevanjem. Še pred časom so izšle njegove publikacije s temo narodno osvobodilne borbe: Zastava nad reko Krko, Suha krajina v ognju, Javorovica tragedija pod Špilerjevo špico ter Zadnji boj Vinka Paderšiča v Beceletovi jami. Na novomeških osnovnih šolah je Dokl predaval sociologijo, psihologijo, politično ekonomijo ter ekonomiko. Leta 1992 se je upokojil. Sedaj živi in ustvarja v Novem mestu.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Dokl je sodeloval že na vseh možnih športnih prireditvah, obiskal ni le olimpijskih iger.

Izdal je 33 proznih besedil.

Uskoška princesa je prozno delo, namenjeno mladim.

Delo[uredi | uredi kodo]

Med leposlovnimi deli je Dokl leta 1988 napisal zgodovinski roman Uskoška princesa, ki je tudi mladinsko delo. Leta 2005 je izšel še drugi del tega romana, 2008 pa je izdal še tretji del Uskoške princese. Vsi deli romana so izmišljene zgodovinske zgodbe 17. stoletja. Čevljar je šel v štiro je delo, ki govori o zgodovini novomeške obrti med dvema vojnama. Dolenjskim posebnežem je leta 1999 posvetil zbirko njihovih portretov Korl, koliko je ura? V istem letu je izdal še 1.233 starih smešnic, in sicer v knjigi Čemu so se nekoč smejali Dolenjci. Knjiga vsebuje dva dela. Zgodovinski utrip Novomeščanov je zaključil s knjigo Kronika nekega časa, v knjigi je obdelanih petinpetdeset let dolenjske zgodovine. Od leta 1995 se pisatelj večinoma ukvarja z zbiranjem kratkih, resničnih, šaljivih zgodbic (anekdot in prigod), ki so jih več kot sto let doživeli Dolenjci in Belokranjci.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Uskoška princesa I. del, 1988
  • Dobro jutro, smeh, 1995
  • Dober dan, smeh, 1995
  • Dober večer, smeh, 1996
  • Čevljar je šel v štiro, 1996
  • Lahko noč, smeh, 1997
  • Živio, smeh, 1998
  • Pozdravljen, smeh, 1999
  • Na svidenje, smeh, 2000
  • Utrip nekega časa I.del, 2001
  • Čemu so se nekoč smejali Dolenjci I. del, 2001
  • Korl, koliko je ura?, 2001
  • Dobrodošel, smeh, 2001
  • Zadnji boj Vinka Paderšiča v Beceletovi jami,2002
  • Na zdravje, smeh, 2002
  • Utrip nekega časa II. del, 2003
  • Zdravo,smeh, 2003
  • Zastava nad reko Krko, 2004
  • Suha krajina v ognju, 2004
  • Srečno,smeh, 2004
  • Javorovica tragedija pod Špilerjevo špico, 2004
  • Utrip nekega časa III. del, 2005
  • Adijo, smeh, 2005
  • Uskoška princesa II. del, 2005
  • Kronika nekega časa, 2006
  • Zbogom,smeh, 2006
  • Anekdote iz Šentjernejske dolina, 2006
  • Čemu so se nekoč smejali Dolenjci II. del, 2007
  • Bogdaj, smeh, 2007
  • Uskoška princesa III. del, 2008
  • Rad te imam, smeh, 2008
  • Večno živi, smeh, 2009

Glej tudi[uredi | uredi kodo]