Slavec (neretljanski vladar)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Slavec (neretljanski knez)
neretljanski knez
domnevni hrvaški kralj
Vladanjeokrog 1074- 1075
Predhodnikna hrvaškem prestolu domnevno Peter Krešimir IV.
Naslednikna hrvaškem prestolu domnevno Dimitrij Zvonimir
Rojstvo

Slavec (hrvaško: Slavac), neretljanski knez in domnevno hrvaški kralj, * ?, † ?. Vladal naj bi okrog 1074- 1075.

Slavec je nejasna zgodovinska osebnost in je bil brat neretljanskega kneza Rusina (vladal 1078-1089)[1] in morda stric kralja Petra,[2] po smrti hrvaškega kralja Petra Krešimirja pa naj bi za kratek čas nasledil hrvaški prestol[1] Po tej razlagi naj bi Slavčevi vladavini nasprotovala dalmatinska mesta, hrvaški Biograd, pa tudi ban Dimitrij Zvonimir in večina hrvaškega plemstva.[1] Dimitrij Zvonimir naj bi na pomoč poklical papeža, ki je v boj poslal Normane in ti naj bi kralja Slavca že leta 1075 zajeli.[1][3] Po novejših zgodovinarjih naj bi promadžarski Zvonimir nasledil bodisi kralja Petra Krešimirja, bodisi po imenu neznanega vladarja iz vrst »narodne« stranke.[1] Po Nadi Klaić ne more biti nobenega dvoma, da so Normani leta 1075 zajeli kralja Petra Krešimirja in ne Slavca.[4] Sam Slavec se v kasnejših virih imenuje »kralj«, v resnici pa naj bi bil le vladar v neretljanski oblasti.[1] Stari viri ga namreč imenujejo tudi »pomorjanski knez« (dux Marianorum) in je vladal področju okrog mesta Omiš.[5] Viri tudi pričujejo, da je tedanji hrvaški ban Peter posredoval med Slavcem in nekim dostojanstvenikom Ljubomirjem.[4]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Babić, A. (ur.; 1953): str. 195.
  2. Šišić, F. (1990): str. 614.
  3. Šišić, F. (1990): str. 547.
  4. 4,0 4,1 Klaić Nada (1990): str. 152.
  5. Šišić, F. (1990): str. 539.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Babić Anto (ur.) (1953). Zgodovina narodov Jugoslavije. Ljubljana, DZS.
  • Klaić, Nada (1990). Povijest Hrvata u srednjem vijeku. Zagreb, Globus.
  • Šišić Ferdo (1990): Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Zagreb, Nakladni zavod Matice hrvatske.