Slap Kuang Si




Slap Kuang Si[1][2] ali slapovi Kuang Ši (laoško ນ້ຳຕົກຕາດ ກວາງຊີ), znani tudi kot slapovi Tat Kuang Si, so tristopenjski slap približno 29 kilometrov južno od Luang Prabanga. Potovanje od nočne tržnice v središču Luang Prabanga traja 53 minut. Slapovi so priljubljena izletniška točka turistov v Luang Prabangu in se začnejo v plitvih bazenih na strmem pobočju. Ti vodijo do glavnega slapa s padcem 60 metrov.[3]
Opis
[uredi | uredi kodo]Slap Kuang Si je približno 29 kilometrov južno od mesta Luang Prabang. Reka, ki izvira in se izliva v slap Tad Kuang Si, se imenuje Nam Si ali reka Si. Razdalja med izvirom in slapom Tad Kuang Si je približno 10 kilometrov. Višina slapa je 60 metrov. Voda teče in pada v treh kaskadnih slapovih čez bele apnenčaste terase v akvamarinsko turkizne bazene, obdane s tropskimi drevesi.
Izvir Nam Si je ob vznožju gora, kjer so nekoč živeli Hmongi in hribovski plemeni Lao Theung, ljudstvo Khamu. Njihove vasi so se imenovale Ban Nong Thouk, Ban Hin Oih in Ban Nam Ork (Izhod). Na dnu slapa je vas Ban Tad. Zaradi gojenja riža s požigalništvom v gorah in dolinah, ki so jih izvajali kmetje Hmong in Khmu, je reka Nam Si doživela sušo. Po letu 1975 je laoška vlada hribovska plemena preselila na druge kraje na območju, da bi obnovila naravne vire. Za tuje turiste je na tem mestu ostalo le še nekaj slamnatih hiš.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Nam Tok Tad pomeni 'Slap'; Nam pomeni 'voda'; Kuang pomeni 'jelen'; Si je ime reke; Ban pomeni 'vas'.
Galerija
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ The Sydney Morning Herald (18. avgust 2023). »Nine must-do highlights of Luang Prabang, Laos«. Pridobljeno 12. novembra 2024.
- ↑ Christine Chung (1. januar 2025). »Is This the Year Laos Breaks Through?-section-paragraph-that-starts from-At the Kuang Si waterfall, a multitiered waterfall with startlingly aquamarine waters«. The New York Times.
- ↑ DK Eyewitness Travel Guide: Cambodia & Laos. Dorling Kindersley Limited. 1. junij 2011. str. 167. ISBN 978-1-4053-4985-7. Pridobljeno 21. julija 2012.