Siq

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
[Al-Khazneh - zakladnica, kot se vidi iz al-Siq,desno pre koncem prehoda
Niša pri vstopu v al-Siq

Siq (arabsko السيق, transliterirano al-Sīq, prevedeno kot Sīq, [a] dobesedno 'gred') je glavni vhod v starodavno nabatejsko mesto Petra v južni Jordaniji. Znana tudi kot Siqit, je temna ozka soteska (v nekaterih točkah široka ne več kot 3 metre), ki se vije približno 1,2 kilometra in se konča pri najbolj znameniti razvalini Petre, Al-Khazneh (zakladnica). Široka dolina zunaj, ki vodi do Siq, je znana kot Bab as-Sīq (prehod v Siq).

Za razliko od zelo ozkih kanjonov, kot so korita Soče v Sloveniji, ki jih neposredno oblikuje voda, je Siq naravni geološki prelom, ki so ga razcepile tektonske sile; šele kasneje jo je gladko oblikovala voda. Stene, ki obdajajo Siq, stojijo v višino med 91–182 metri.

Vhod v Siq vsebuje ogromen jez, rekonstruiran leta 1963 in spet leta 1991, zasnovan tako, da zapre ustje in preusmeri vode Wadi Musa. Jez je dokaj resnična rekonstrukcija tega, kar so Nabatejci naredili za nadzor nad Wadi Muso med 1. stoletjem pred našim štetjem in začetkom 1. stoletja našega štetja. Na vhodu so tudi ostanki monumentalnega loka, od katerega sta ohranjena le dva nasipa in nekaj sekanih kamnov samega loka. Lok se je podrl leta 1896 po potresu, njegov videz pa je znan iz litografij Matthewa Boulbyja in Davida Robertsa.

Siq je bil uporabljen kot velik vhod za karavane v Petro. Vzdolž obeh sten kanjona je več praznih niš, ki vsebujejo baetyli, ki nakazujejo, da je bil Siq Nabatejcem svet. Leta 1998 so, ob izkopu za znižanje ceste za 1,8 m, odkrili skupino kipov. Čeprav je zgornji del močno podrgnjen, je še vedno mogoče prepoznati figure dveh trgovcev, od katerih vsak vodi dve kameli. Figuri sta skoraj dvakrat večji od človeka.

Vzdolž Siqa je nekaj podzemnih komor, katerih delovanje še ni razjasnjeno. Možnost, da so bile grobnice, je bila izključena, arheologi pa težko verjamejo, da gre za stanovanja. Večinski konsenz je, da so bili v njih nastanjeni stražarji, ki so branili glavni vhod v Petro.

3D dokumentacija[uredi | uredi kodo]

Projekt Zamani je prostorsko dokumentiral Siq in večino delov arheološkega parka Petra v letih 2011–2014, kot del Unescovega Stability Project.[1][2][3] Nepridobitna organizacija je specializirana za 3D digitalizacijo opredmetene kulturne dediščine in si prizadeva za večjo ozaveščenost in znanje o dediščini v Afriki in širše. Podatki, ki jih je ustvaril Zamani, se uporabljajo za raziskave, izobraževanje, obnovo, ohranjanje in kot zapis za prihodnje generacije.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Parr, Peter (2008). "Dating the Hydraulic Installations in the Siq at Petra". Palestine Exploration Quarterly. 140 (2): 81–86. doi:10.1179/003103208X312836.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 30°19′20″N 35°27′6″E / 30.32222°N 35.45167°E / 30.32222; 35.45167