Simonida Nemanjić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Simonida Nemanjić
Kraljica Simonida Srbska, freska v samostanu Gračanica
Kraljica Srbije
Tenure1299–1321
Rojstvo1294({{padleft:1294|4|0}})
Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo
Smrtpo 1345
Konstantinopel
ŽenaŠtefan Milutin
DinastijaDinastija Nemanjić (s poroko)
Dinastija Paleolog
OčeAndronik II. Paleolog
MatiIrena Montferraška

Simonida Nemanjić (srbsko Симонида Немањић, Simonida Nemanjić), rojena kot Simonis Palaiologina (grško starogrško Σιμωνίς Παλαιολογίνα, Simonís Palaiologína, srbsko Симонида Палеолог, Simonida Paleolog), je bila bizantinska princesa in kot četrta žena srbskega kralja Štefana Milutina kraljica Kraljevine Srbije, * 1294, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † po 1345 Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Bila je hčerka bizantinskega cesarja Andronika II. Paleologa in Irene Montferraške. V Srbiji se je spominjajo kot pokroviteljice umetnosti, glasbe in književnosti.[1]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rojena je v Konstantinoplu okoli leta 1294. Po bizantinskem porazu leta 1298 je cesar Andronik II. obljubil srbskemu kralju Milutinu, da bo zavezništvo utrdil z dinastično poroko. Z Milutinom je nameraval poročiti svojo sestro Evdokijo, trebizonsko cesarico-vdovo, ko jo je Milutin zavrnil, pa mu je ponudil hčerko Simonido.[2] Cerkveni krogi so poroki nasprotovali, cesar pa je bil odločen in je konec leta 1298 poslal v Srbijo svojega pogajalca, ministra Teodorja Metohita. Milutin je bil pripravljen ponudbo sprejeti in se celo ločiti od svoje tretje žene Ane Terter, hčerka bolgarskega carja Jurija Terterja.[2] Simonida je bila takrat stara pet let, Milutin pa skoraj petdeset. Bil je trikrat poročen in imel odrasle otroke.[3] Poroka je bila v Solunu spomladi 1299. Aprila je par odšel v Srbijo.[2] Milutin je za poročno darilo dobil priznanje srbske oblasti severno od črte Ohrid—Prilep—Štip.[3]

Nekateri bizantinski viri omenjajo, da Milutin ni počakal na Simonidino zrelost in jo tako poškodoval, da ni več mogla imeti otrok.[4] Ko se je to razvedelo, je Andronikova druga žena, cesarica Irena, ponudila Milutinu, naj za svojega naslednika posvoji enega od njenih sinov.[2]

Simonido je zelo zanimala teologija in je želela postati nuna.[3] Ko je leta 1317 umrla njena mati Irena, je odšla v Konstantinopel na njen pogreb in se odločila, da se ne bo vrnila v Srbijo.[3] Ko so Milutinovi odposlanci prišli ponjo, jih je sprejela v samostanskem habitu. Polbrat Konstantin Paleolog jo je prisilil, da se preobleče, in jo kljub temu, da se je upirala, poslal nazaj v Srbijo.[3] Stara je bila 22 let.[3] Ko je Milutin zbolel, je bila stalno ob njem, kar je presenetilo ves srbski dvor.[3] Milutin je umrl 19. oktobra 1321, Simodida pa se je že 29. oktobra vrnila v Konstantinopel in kot nuna vstopila v samostan sv. Andreja v Krisei.[3]

O njenem kasnejšem življenju je zelo malo podatkov. Znano je, da je naročila pogrebno pesem za očetov pogreb. V zgodovinskih dokumentih je bila zadnjič omenjena leta 1336 kot spremljevalka na zboru civilnih in cerkvenih dostojanstvenikov, ki so obsodili zaroto proti vladi.[3] Umrla je kmalu po letu 1345.[3]

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

V srbskem izročilu je znana po lepoti in čistosti. Njena freska v Gračanici velja za eno od najdragocenejših v srbski umetnosti.[3] Na žalost je poškodovana, tako da je Simonida brez oči.[3]

Ob prihodu v Srbijo je imela veliko spremstvo, s katerim je Srbija prejela veliko injekcijo bizantinske kulture. Srbski dvor je privzel bizantinski slog oblačenja in obnašanja in bizantinske funkcionalne in častne naslove. Država je privzela in prilagodila bizantinske upravne, davčne in pravne institucije. K temu je pripomogla tudi nedavna širitev srbskega ozemlja na grško govoreče pokrajine na jugu kraljestva.

Milan Rakić je o njej napisal lirsko pesem z naslovom Simonida,[3] Milutin Bojić pa psihološko dramo z naslovom Kraljeva jesen.[3][5]

Po njej se imenuje asteroid 1675 Simonida, ki ga je odkril srbski astronom Milorad B. Protić.[3]

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Aleksej Dukas Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
8. Andronik Dukas Komnen Paleolog, veliki domestik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Irena Komnena
 
 
 
 
 
 
 
4. Mihael VIII. Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Aleksej Komnen Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
9. Teodora Angelina Paleologina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Irena Komnena Angelina
 
 
 
 
 
 
 
2. Andronik II. Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Izak Dukas Vatatac
 
 
 
 
 
 
 
10. Ivan Dukas Vatac
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Teodora Dukaina Vatacina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Ivan Komnen Angel
 
 
 
 
 
 
 
11. Evdokija Angelina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Simonida Paleologina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Viljem VI., markiz Montferraški
 
 
 
 
 
 
 
12. Bonifacij II., markiz Montferraški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Berta Clavesanska
 
 
 
 
 
 
 
6. Viljem VIII., markiz Montferraški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Amadej IV., grof Savojski
 
 
 
 
 
 
 
13. Margareta Savojska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Ana Burgundska
 
 
 
 
 
 
 
3. Irena Montferraška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Ferdinand III. Kastiljski in Leónski
 
 
 
 
 
 
 
14. Alfonz X. Kastiljski in Leónski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Elizabeta Hohenstaufen
 
 
 
 
 
 
 
7. Beatrika Seviljska in Leónska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Jakob I. Aragonski
 
 
 
 
 
 
 
15. Violeta Aragonska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Violeta Ogrska
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Fine, John V.A.(1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. ISBN 0472082604.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press. str. 1901. ISBN 978-0-19-504652-6.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 Lopušina, Marko (4. december 2014). "Simonida Nemanjić, najmlađa srpska kraljica". Večernje novosti. Pridobljeno 10. decembra 2014.
  4. ↑ Lascaratos, John; Poulakou-Rebelakou, Effie (avgust 2000). "Child sexual abuse: historical cases in the Byzantine Empire (324–1453 A.D.)". Child Abuse & Neglect. 24 (8): 1085–1090. doi: 10.1016/S0145-2134(00)00156-3.
  5. ↑ Nema podele literature za decu i odrasle. Glas Javnosti. 13. marec 2007. Pridobljeno 19. julija 2009.
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik: 
Ana Terter 		Kraljica Srbije
1299–1321 		Naslednik: 
Teodora Smilec
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Simonida_Nemanjić&oldid=5193315«