Simeon Bekbulatovič
| Simeon Bekbulatovič Саин-Булат ساین بولاط | |
|---|---|
| Kan | |
 Portret neznanega poljskega umetnika (konec 16. - začetek 17. stoletja); za portret je dolgo časa veljalo, da predstavlja Mihaila Borisoviča Tverskega; portret je v zbirki portretov Radzivilov v gradu Nesviž | |
| Kan Kasimskega kanata | |
| Vladanje | 1567 — 1573 |
| Predhodnik | Šahgali |
| Naslednik | Mustafa Ali |
| Veliki knez vseh Rusov[1] | |
| Vladanje | 1575 — 1576 |
| Predhodnik | Ivan IV. |
| Naslednik | Ivan IV. |
| Veliki tverski knez | |
| Vladanje | 1576 — 1585 |
| Rojstvo | 16. stoletje |
| Smrt | 5. januar 1616 Moskva |
| Pokop | Simonov samostan, Moskva |
| Zakonec | Anastazija Ivanovna Mstislavskaja |
| Dinastija | Džingisidi |
| Oče | Beg Bulat |
| Religija | islam, pravoslavje |
Simeon Bekbulatovič (rusko Симеон Бекбулатович, Simeon Bekbulatovič), rojen kot Sain Bulat (rusko Саин-Булат, Sain-Bulat, tatarsko ساین بولاط), je bil ruski politik tatarskega porekla, ki je leta 1567—1573 vladal kot kan Kasimskega kanata, leta 1575—1576 kot marionetni veliki knez vseh Rusov in leta 1576-1585 kot veliki tverski knez, * neznano, † 5. februar 1616, Moskva, Moskovska velika kneževina.
Rojen je bil v muslimanski družini. Leta 1573 se je spreobrnil v pravoslavno vero in postal pomočnik Ivana IV. Groznega. V livonski vojni je poveljeval vélikemu polku (bolšoj polk) moskovske armade.[2] Ivan IV. je leta 1575 nameraval odstopiti in je za velikega kneza vseh Rusov imenoval Simeona, oblast pa je de facto obdržal v svojih rokah. Ko se je leto kasneje vrnil na prestol, je Simeona imenoval za velikega kneza Tvera in Toroka, kjer je vladal do leta 1585. Leta 1595 je oslepel ali so ga oslepili in leta 1606 kot menih Štefan odšel v samostan.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Simeon je bil v primarnih virih prvič omenjen v Dopolnilu nikonskega letopisa za leto 1561 kot Sail-Bulat in eden od spremljevalcev svoje tete, princese Kočenej, na njeni poroki z Ivanom IV.[3] Najzgodnejši dokaz, da je bil kan Kasimskega kanata, je izjava ruskega ambasadorja v Konstantinoplu Ivana Novosilceva osmanskemu sultanu Selimu II. iz leta 1570.[4]
Septembra ali oktobra 1575 je Ivan IV. imenoval Simeona za velikega kneza vseh Rusov, sebe pa skromno preimenoval v Ivana Moskovskega. Zgodovinarji imajo o njegovih imenovanjih različna mnenja. Najbolj priljubljena je teorija Gilesa Fletcherja starejšega (okoli 1548–1611), ki je trdil, da je Ivan nameraval zapleniti zemljiške posesti samostanov, ne da bi nase pritegnil jezo Cerkve. Odloke o zaplembi je izdal Simeon, Ivan pa se je pretvarjal, da se s tem ne strinja. Med enoletnim vladanjem v Moskovskem kremlju se je Simeon poročil z Anastazijo Mstislavsko, pravnukino Ivana III.
Leta 1576 se sestopil s položaja velikega kneza vseh Rusov in bil imenovan za velikega kneza Tvera in Toržoka. Leta 1585 je car Fjodor I. Ivanovič ukinil položaj velikega kneza Tvera in Toržoka in Simeonovo oblast omejil na posest Kušalov.
Leta 1595 je Simeon oslepel. Jacques Margeret trdi, da je Simeon za svojo slepoto krivil vino, ki mu ga je za rojstni dan poslal Boris Godunov. Ko je bil Boris leta 1598 izvoljen za carja, je od dvorjanov zahteval podpisano prisego zvestobe, v kateri je bila tudi izjava, da Simeona ne bodo priznali za carja ali se z njim dopisovali. Lažni Dimitrij I. je od Simeona zahteval, da se tonzurira in kot menih Štefan 3. aprila 1606 vstopi v Kirilo-Belozerski samostan. Ko je bil za carja izvoljen Vasilij IV., je 29. maja 1606 ukazal, da se starosta Štefan preseli v Solovski samostan.
Leta 1612 je bil Štefan z dekretom kneza D.M. Požarskega in "po nasvetu vse dežele" (zemskij sobor) poslan nazaj v Kirilo-Belozerski samostan. Pod carjem Mihaelom Fjodorovičem se je vrnil v Moskvo v Simonov samostan, kjer je leta 1616 umrl. Pokopali so ga v Simonovem samostanu ob njegovi ženi, ki je umrla 7. junija 1607 kot nuna Aleksandra.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Акты исторические, собранные и изданные Археографической комиссией. СПб., 1841. Т. I. str. 360. № 195.
- ↑ Sinbirskii sbornik, vol. 1: Chast' istoricheskaia. Moskva: A. Semen, 1844. str. 31-35, 39.
- ↑ Polnoe sobranie russkikh letopisei (PSRL'), 13:333.
- ↑ Puteshestviia russkikh poslov XVI-XVII vv. Uredil D.S. Lihačev. Moskva: Akademiia nauk SSSR, 1954. str. 77.
Simeon Bekbulatovič Rojen: neznano Umrl: 5. januar 1616
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Šahgali |
Kan Kasimskega kanata 1567 - 1573 |
Naslednik: Mustafa Ali |
| Predhodnik: Ivan IV. |
Car vseh Rusov 1575 – 1576 |
Naslednik: Ivan IV. |
| Predhodnik: |
Veliki knez Tvera in Toržoka 1576 - 1585 |
Naslednik: položaj ukinjen |
.svg)
.svg)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
