Silahdar Damat Ali Paša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Silahdar Damat
Ali
Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
Na položaju
27. april 1713 – 5. august 1716
MonarhAhmed III.
PredhodnikHodža Ibrahim Paša
NaslednikHadži Halil Paša
Osebni podatki
Rojstvo1667
İznik
Smrt5. avgust 1716({{padleft:1716|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Petrovaradin
Narodnost turška
Poklicpolitik
Vojaška služba
Oboroženi
konflikti
avstrijsko-turška vojna (1716-1718)
osmansko-beneška vojna (1714–1718)
bitka pri Petrovaradinu  

Silahdar Damat Ali Paša (turško Silahdar Damat Ali Paşa) ali Silahdar Ali Paša je bil osmanski general in veliki vezir, * 1667, Iznik, Osmansko cesarstvo, † 5. avgust 1716, Petrovaradin, Srbija.

Epitet silahdar pomeni nosilec orožja, damat pa ženin.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Začetek kariere[uredi | uredi kodo]

Ali Paša je bil rojen v turški družini v İzniku (stara Nikeja) v Osmanskem cesarstvu. Njegov oče je bil Hadži Husein. Ali Paša je začel svojo kariero v dvorni šoli Enderun v Istanbulu in bil med vladanjem Mustafe II. imenovan za sultanovega osebnega tajnika. Leta 1709 se je zaročil s hčerko Ahmeda III. in dobil vzdevek damat (ženin) in bil hkrati imenovan za drugega vezirja. 27. aprila 1713 je bil imenovn za velikega vezirja.

Veliki vezir[uredi | uredi kodo]

Damat Ali Paševo turbe v Beogradu

Kmalu po imenovanju za velikega vezirja je uspel skleniti Prutski mirovni sporazum z Rusijo, s čimer je zavaroval severne meje Osmanskega cesarstva na reki Dneper.[1]

Na začetku leta 1714 je svojo pozornost usmeril proti Morejsko kraljestvo Moreji, ki je bila od morejske vojne in sklenitve Karlovškega miru leta 1699 v posesti Beneške republike. Osmansko cesarstvo se ni nikoli sprijaznilo s to izgubo. Ko so začeli Benečani v svoje dalmatinske province sprejemati srbske begunce iz Hercegovıne in Črne gore, in se je nekaj njihovih trgovcev zapletlo v spore z osmanskimi ladjami, je osmanska vlada (Porta) dogodke hitro izrabila za izgovor za vojno napoved.

Sledil je vojni pohod leta 1715, ki ga je osebno vodil Silahdar Ali Paša. Pohod je bil izjemno uspešen, saj je osmanska vojska v zelo kratkem času in zelo majhnimi izgubami osvojila cel Peloponez.

Habsburška Avstrija je kot zaveznica Beneške republike na pohod odgovorila z vojno napovedjo Osmanskemu cesarstvu. Silahdar Ali Paša je leta 1716 odšel na avstrijsko fronto in prevzel poveljstvo osmanske vojske. V bitki pri Petrovaradinu 5. avgusta 1716, v kateri je habsburški vojski poveljeval princ Evgen Savojski, je Silahdar Ali Paša padel.[2] Pokopali so ga v njegovi grobnici (turbe) v Beogradu.

Po smrti so ga imenovali Şehit Ali Paša (slovensko mučenec).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Biography of Ahmet III (turščina).
  2. Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III. AKDTYKTTK Yayınları. İstanbul, 1991. str. 268-269.
Politične funkcije
Predhodnik:
Hodža Ibrahim Paša
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
27. april 1713 – 5. avgust 1716
Naslednik:
Hadži Halil Paša