Pojdi na vsebino

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lega najdišč v Palestini in vzhodnem Jeruzalemu. Rdeče pike predstavljajo kulturna najdišča, vijolične pike pa "Palestina: dežela oljk in vinske trte – kulturna pokrajina južnega Jeruzalema, Battir".

Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so mesta, pomembna za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih imenovale države podpisnice Konvencije o svetovni dediščini iz leta 1972.[1] Kulturna dediščina obsega spomenike (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), sklope stavb in najdišča (tudi arheološka). Naravna dediščina obsega naravne značilnosti (kot so fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) ter naravna območja, ki so pomembna za znanstveno raziskovanje, ohranjanje ali naravno estetiko.[2] Palestina je konvencijo sprejela 8. decembra 2011, zaradi česar so njena območja kulturne in naravne dediščine upravičena do vključitve na seznam. V državi je šest območij svetovne dediščine:[3] pet na Zahodnem bregu in eno na območju Gaze. Poleg tega je palestinska vlada uvrstila 22 območij na svoj poskusni seznam, kar pomeni, da jih nameravajo nominirati nekoč v prihodnosti.

Prva palestinska svetovna dediščina je bila vpisana leta 2012 in je bila Bazilika Jezusovega rojstva in romarska pot v Betlehem. Zadnja palestinska svetovna dediščina iz julija 2026 je Sebastija, ki je bila vpisana leta 2026. Štiri območja, Palestina: dežela oljk in vinske trte – kulturna krajina južno od Jeruzalema, Battir«, Hebron (staro mesto Al-Khalil), Samostan sv. Hilariona (Tell Umm Amer) in Sebastija, so na Unescovem seznamu ogrožene svetovne dediščine. Med letoma 2012 in 2019 je bilo ogroženo tudi območje »Jezusov rojstni kraj: cerkev Jezusovega rojstva in romarska pot, Betlehem«.[4]

Jordanija je predlagala, da se mesto Staro mesto Jeruzalema in njegovo obzidje, ki je v vzhodnem Jeruzalemu, uvrsti na seznam, UNESCO pa ga je uvrstil na seznam brez pripisa kateri koli državi[5] glede na njegov še vedno sporen status o tem, ali pripada Izraelu ali Palestini. Leta 2011 je Unesco na obtožbe, da nameravajo območje dodeliti državi, odgovoril: »V skladu z ustreznimi resolucijami ZN Vzhodni Jeruzalem ostaja del zasedenega palestinskega ozemlja, status Jeruzalema pa je treba rešiti v pogajanjih o stalnem statusu.«[6]

Zaradi spora med državama je Izrael dosledno nasprotoval prisotnosti Palestine v Unescu in leta 2019 zapustil organizacijo, ki jo je obtožil zaničevanja judovskih vezi z deželo. Izraelsko zunanje ministrstvo je vključitev Tell es-Sultana med palestinske kraje kritiziralo kot 'izkrivljeno' in »še en znak palestinske cinične uporabe Unesca in politizacije organizacije«,[7] medtem ko je palestinski minister za kmetijstvo Riad Attari to označil za napredek pri doseganju pravice Palestincev do vrnitve.[8] Več učenjakov je trdilo, da je izraelski kabinet tisti, ki politizira dediščino, pri čemer je izraelska organizacija za dediščino Emek Shaveh opozorila, da del Jeriha, ki si ga lasti Izrael, ni tisti, ki je na seznamu.[9] Leta 2011 sta Izrael[10][11] in ZDA kot odgovor na vstop Palestine v Unesco prenehala plačevati vse prispevke Unescu.[12] Še vedno nezadovoljni z Unescovim ravnanjem s Palestino, sta obe državi leta 2017 zapustili Unesco, čeprav so se ZDA pozneje leta 2023 ponovno pridružile.[13]

Svetovna dediščina

[uredi | uredi kodo]

UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsak vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.[14] Štiri lokacije so na Zahodnem bregu in ena v Gazi.

† ogrožen
World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija (guvernat) Leto vpisa UNESCO štev. in kriteriji Opis
Antični Jeriho/Tell es-Sultan An aerial picture of the archaeological area of Jericho, the top of the image shows greenery, while the left shows mud buildings and the bottom right shows plowed fields. guvernat Jeriho 2023 1687; iii, iv (kulturno) Ta vas in bližnja vas Ein es-Sultan izvirata vsaj iz leta 10.500 pr. n. št. Med 9. in 8. tisočletjem pr. n. št. so se ljudje zaradi rodovitne zemlje in dostopne vode tukaj začeli trajno naseljevati. Med ohranjenimi neolitskimi arhitekturnimi deli sta vkopana ograja in stolp. V srednji bronasti dobi je to najdišče doživelo pomemben urbanistični razvoj, kot je ustanovitev mestne države Kanaan.[15]
Bazilika Jezusovega rojstva in romarska pot v Betlehemu A picture showing the Church of the nativity in Bethlehem guvernat Bethlehem 2012 1433; iv, vi (kulturno) Ker se nahaja 10 kilometrov od Jeruzalema, mnogi kristjani menijo, da je tukajšnja jama rojstni kraj Jezusa. Cerkev Jezusovega rojstva je najstarejša redno uporabljena cerkev in je postala romarsko središče. Glavna pot iz Jeruzalema v Betlehem, ki se razteza tudi do Damaščanskih vrat, naj bi bila pot, ki sta jo uporabljala Jezusova starša, Jožef in Marija.[16] UNESCO jo je zaradi slabega stanja cerkve uvrstil na seznam svetovne dediščine v nevarnosti, vendar jo je leta 2019 po obsežni zunanji obnovi odstranil s seznama.[4]
Staro mesto Hebron/Staro mesto Al-Khalil† An old alleyway of Hebron guvernat Hebron 2017 1565; ii, iv, vi (kulturno) Hebron, ki je na območju, znanem po apnencu, je romarsko središče za judovstvo, krščanstvo in islam. Na območju je Jama patriarhov, znana tudi kot Ibrahamova mošeja, kjer naj bi bil pokopan Abraham in njegova družina. Je sveti kraj za judovstvo, krščanstvo in islam. Hebron, nekoč trgovsko središče za bližnje države, se je pod osmansko oblastjo razširil, čeprav se je mameluška arhitektura ohranila.[17] Najdišče je bilo takoj uvrščeno na seznam ogroženih krajev.[10]
Palestina: Dežela oljk in vinske trte – kulturna krajina južno od Jeruzalema, Battir† A picture showing trees which are planted in curved rows. There are large hills in the background. guvernat Bethlehem 2014 1492; iv, v (kulturno) Doline in terase Battirja, ki so med Hebronom in Nablusom, se uporabljajo za tržno vrtnarjenje, gojenje vinske trte in oljk. Zaradi goratega terena so bili za kmete zgrajeni podzemni namakalni kanali, uporabljen pa je tudi egalitarni sistem za distribucijo vode. Kulturna krajina vključuje tudi skalne grobnice in stražne stolpe.[18] Zaradi posledic izraelsko-palestinskega konflikta, vključno z gradnjo ograje na Zahodnem bregu, je bilo območje uvrščeno na seznam ogroženih območij.[19]
Samostan svetega Hilariona/Tell Umm Amer† The archaeological site of "Tell Umm Amer" in the city of Nuseirat guvernat Deir al-Balah 2024 1749; ii, iii, vi (kulturno) Ta samostan iz 4. stoletja, ki stoji v občini Nuseirat, je bil poimenovan po svetem Hilarionu. Bil je med najstarejšimi na Bližnjem vzhodu in tudi prvi v Palestini, kar je sprožilo širjenje meništva na lokalni ravni. Njegovi člani so se sprva odločili za samoto, preden so se obrnili na cenobiti. Zaradi svoje lokacije je postal ključno afroazijsko kulturno, versko in gospodarsko središče.[20] Zaradi bombardiranja Gaze od leta 2023 je bil uvrščen med ogrožene objekte.[21]
Sebastija† A picture showing old gray columns in the evening guvernat Nablus 2026 1809; iii (kulturno) Nekdanje naselje na tem mestu, starodavna Samarija, je bilo prestolnica Izraelskega kraljestva. Biblija omenja, da ga je osvojil Omri. Po novoasirski vladavini ga je leta 332 pr. n. št. zasedel in utrdil Aleksander Veliki. Po Pompejevi prenovi je mestu vladal Herod Veliki in ga poimenoval Sebastija po grškem imenu Avgust, ki mu je dal deželo. Kristjani in muslimani verjamejo, da je v mestu grob Janez KrstnikJaneza Krstnika. Sedanje mesto je bil vzhodni del rimskega mesta.[22][23]

Svetovna dediščina v zahodnem Jeruzalemu

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je na seznamu brez pripisane določene države, UNESCO območje priznava kot »del okupiranega palestinskega ozemlja«, zato je vključeno tukaj. UNESCO tudi navaja, da je treba »status Jeruzalema rešiti v pogajanjih o trajnem statusu«."[6]

World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija (guvernat) Leto vpisa UNESCO štev. in kriteriji Opis
Staro mestno jedro Jeruzalema in njegovo obzidje† The Dome of the Rock guvernat Jerusalem 1981 148rev; ii, iii, vi (kulturno) Jeruzalem je sveto mesto za tri abrahamske religije: krščanstvo, islam in judovstvo. Vse tri verujejo, da je ena od njegovih znamenitosti, Kupola na skali iz 7. stoletja, kraj, kjer je bil Izak zvezan. Druge znamenitosti so Zahodni zid, mesto čaščenja Judov in bazilika Božjega groba, katere rotunda naj bi bila po mnenju kristjanov Jezusov grob.[5] Proposed by Jordan in 1980,[24] Staro mestno jedro je leta 1980 predlagala Jordanija,[25] je bilo leta 1981 uvrščeno na seznam, leta 1982 pa na seznam ogroženih območij.[26] Leta 2000 je Izrael objavil okvirno razširitev območja, vendar je bil zaradi še vedno razpravljanega statusa predlog začasno odložen.[27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Palestine«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 24. julija 2026.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. 1 2 »The site of the Birthplace of Jesus in Bethlehem (Palestine) removed from the List of World Heritage in Danger«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2019. Pridobljeno 7. julija 2019.
  5. 1 2 »Old City of Jerusalem and its Walls«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 4. avgusta 2017. Pridobljeno 26. novembra 2012.
  6. 1 2 »UNESCO replies to allegations«. UNESCO World Heritage Centre. 15. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2018. Pridobljeno 13. novembra 2017.
  7. ↑ »UNESCO votes to list ruins near ancient Jericho as a World Heritage Site in Palestine«. The Times of Israel. Associated Press. 17. september 2023. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2023. Pridobljeno 19. oktobra 2023.
  8. ↑ »Palestine Applauds Decision to Inscribe 'Tell es-Sultan' on World Heritage List«. Asharq Al-Awsat. Saudi Research and Media Group. 19. september 2023. Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2023. Pridobljeno 19. oktobra 2023.
  9. ↑ Ditmars, Hadani (19. september 2023). »Unesco's addition of West Bank archaeological site to World Heritage list fans Israel-Palestine tensions«. The Art Newspaper. AMTD Digital. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2023. Pridobljeno 19. oktobra 2023.
  10. 1 2 »UNESCO puts Hebron on its danger list«. Deutsche Welle. Associated Press. 7. julij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2023. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  11. ↑ »US and Israel formally quit UNESCO«. Al Jazeera. Pridobljeno 27. avgusta 2025.
  12. ↑ Adamson, Thomas (januar 2019). »U.S. and Israel officially withdraw from UNESCO«. PBS. Pridobljeno 27. avgusta 2025.
  13. ↑ »US formally rejoins UNESCO after five-year absence«. AP News. 11. julij 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2025.
  14. ↑ »The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  15. ↑ »Ancient Jericho/Tell es-Sultan«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2023. Pridobljeno 24. septembra 2023.
  16. ↑ »Birthplace of Jesus: Church of the Nativity and the Pilgrimage Route, Bethlehem«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2012. Pridobljeno 14. julija 2017.
  17. ↑ »Hebron/Al-Khalil Old Town«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2023. Pridobljeno 14. julija 2017.
  18. ↑ »Palestine: Land of Olives and Vines – Cultural Landscape of Southern Jerusalem, Battir«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2022. Pridobljeno 13. novembra 2017.
  19. ↑ »Palestine: Land of Olives and Vines - Cultural Landscape of Southern Jerusalem, Battir, inscribed on World Heritage List and on List of World Heritage in Danger«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2023. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  20. ↑ »Saint Hilarion Monastery/ Tell Umm Amer«. UNESCO World Heritage Centre. 26. julij 2024. Arhivirano iz spletišča dne 16. avgusta 2024. Pridobljeno 26. julija 2024.
  21. ↑ »The Monastery of Saint Hilarion/Tell Umm Amer in Palestine is inscribed on the List of World Heritage in Danger«. UNESCO World Heritage Centre. 26. julij 2024. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2024. Pridobljeno 30. julija 2024.
  22. ↑ »Sebastia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2021. Pridobljeno 28. oktobra 2023.
  23. ↑ »Sebastia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 24. julija 2026. Pridobljeno 24. julija 2026.
  24. ↑ »Consideration of Item 4 of the agenda:Nominations to the World Heritage List (the Old City of Jerusalem and its walls)«. UNESCO World Heritage Centre. 1980. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2023. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  25. ↑ »Consideration of Item 4 of the agenda:Nominations to the World Heritage List (the Old City of Jerusalem and its walls)«. UNESCO World Heritage Centre. 1980. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2023. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  26. ↑ »Nomination of the "Old City of Jerusalem and its Walls" to the List of World Heritage in Danger«. Report of the 6th Session, Paris 1982. World Heritage Committee. 17. december 1982. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2023. Pridobljeno 30. oktobra 2023.
  27. ↑ »Jerusalem*«. UNESCO World Heritage Centre. 30. junij 2000. Arhivirano iz spletišča dne 10. oktobra 2023. Pridobljeno 30. oktobra 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Palestini&oldid=6728499«