Pojdi na vsebino

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Ana.

Seznam

[uredi | uredi kodo]
SlikaImeEvidenčna številkaKrajLeto razglasitveVrsta spomenikaTip spomenikaČasovna uvrstitevOpis
Domačija Kapl23199Dražen Vrh2010[1]lokalnega pomenaprofana stavbna dediščina19. stoletjeDomačijo sestavljajo lesena hiša s sedemosno glavno in triosno zatrepno fasado, gospodarsko poslopje in znamenje - leseno razpelo. Hiša je iz 19. stoletja, letnica 1924 na lesenem portalu priča o njeni obnovi. Domačija stoji v Dražen Vrhu 56.
Domačija Kranerov vrh27108Dražen Vrh2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo lesena hiša s črno kuhinjo, zidanica z obokano vinsko kletjo in leseno prešo ter leseno gospodarsko poslopje. Stavbe so krite z opečnimi dvokapnicami.Domačija stoji v Dražen Vrhu 42.
Domačija Perko23200Dražen Vrh2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljajo hiša in gospodarska poslopja z dvokapnimi opečnimi strehami. Večja pritlična, podkletena (obokane kleti) hiša z bogato fasadno profilacijo in nišo s kipom Marije ter poslikavo v zatrepu je datirana z letnico 1865. Domačija stoji v Dražen Vrhu 47.
Domačija Vajnhandl23198Dražen Vrhprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo sestavljata lesena hiša s sedemosno glavno in triosno zatrepno fasado, krita z dvokapno opečno streho ter dvoetažno, leseno, delno zidano gospodarsko poslopje. Stavbi sta iz druge polovice 19. stoletja. Domačija stoji v Dražen Vrhu 52.
Lorenčičeva hiša23197Dražen Vrhprofana stavbna dediščina19. stoletjePritlična hiša iz 19. stoletja, s petosno cestno in triosno zatrepno fasado, krita z dvokapno opečno steho. Hiša stoji v Dražen Vrhu 54.
Perkova hiša23185Dražen Vrhprofana stavbna dediščinakonec 18. stoletjaPritlična, delno podkletena hiša iz leta 1777, s petosno glavno in triosno zatrepno fasado ter tradicionalno razporeditvijo prostorov, je krita z dvokapno opečno streho. Hiša stoji v Dražen Vrhu 53.
Mihalova kapela23213Frolehsakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelico z začetka 20. stoletja sestavljata starejša manjša kapelica in novejši nižji prizidek z zvonikom. Fasado členijo okenske odprtine in vhod.
Komenova kapela23211Krivi Vrhsakralna stavbna dediščina19. stoletjeKapelica iz 19. stoletja ima močno poudarjeno trikotno čelo in profiliran podstrešni venec. Kupolasto streho pokriva pločevina. Ob straneh sta niši.
Znamenje pomorski križ7119Krivi Vrh2010lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina17. stoletjeKamnito, v tlorisu štirioglato stebrno znamenje z monolitno strešico. Znamenje je primer izredno preprostega oblikovanja 17. stoletja. Znamenje stoji blizu hiše Krivi Vrh 9.
Znamenje23209Ledineksakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaNeogotsko znamenje ima trikotno čelo nad glavno nišo, poglobljene niše tudi ob straneh. Podstrešni venec je močno poudarjen, vogali so oblikovani s polstebri. Znamenje stoji zraven kmetije Gajzler.
Geodetsko znamenje20337Lokavec2010lokalnega pomenaostalozačetek 20. stoletjaPribližno meter visok štirikoten betonski steber na betonskem podstavku, ki označuje trigonometrično točko. Geodetsko znamenje je bilo postavljeno 1912.
Kapela7120Lokavec2010lokalnega pomenasakralna stavbna dediščina19. stoletjeNadstropen objekt iz 19. stoletja ima v spodnjem delu kapelico s polkrožnimi nišami s freskami in zvonik v nadstropju. Pokriva jo strma streha s kardinalskim križem. Kapela stoji nasproti hiše Lokavec 4.
Murkova hiša23184Lokavec2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaCimprana hiša s šestosno glavno fasado, z ilovnatim ometom, pobeljenim z apnom. Ima strmo opečno dvokapno streho z lepo oblikovanim dimnikom. Dvokrilna vhodna vrata so kasetirana in ornamentirana. Hiša izvira iz druge polovice 19. stol. Hiša stoji v Lokavcu 4.
Rajšpova kapela23205Lokavecsakralna stavbna dediščina19. stoletjeKapelico iz 19. stoletja pokriva dvokapnica z bobrovcem. Pod trikotnim čelom je vhod, ki ga zapira dekorativna ograja. Fasada je neprofilirana.
Hiša Rožengrunt 57123Rožengrunt1992[2]lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaLesena, pritlična hiša krita s slamnato dvokapno streho. Notranjščina ima tradicionalno razporeditev, klet je obokana. Kamniti pravokotno oblikovani portal je datiran z letnico in monogramom 18 GMW 70. Hiša je bila porušena proti koncu 20. stol.
Kapela Marijinega obiskanja2848Rožengrunt2010lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaVelika kapela s prezbiterijem in dvonadstropnim zvonikom iz prve tretjine 20. stoletja. Fasado členijo le okenske odprtine, podstrešni venec in delilni medetažni venec na zvoniku.
Kapela23206Rožengruntsakralna stavbna dediščinasredina 18. stoletjaZnamenje z nišami iz leta 1756 je bilo leta 1998 neprimerno obnovljeno. Znamenje nosi širši, očitno nekoč kamnit talni zidec. Glavna niša sega do tal.
Rimskodobno gomilno grobišče7083Rožengrunt2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče, deset že delno prekopanih gomil, ki so razporejene v dveh vrstah.
Cerkev Sv. Ane2847Sveta Ana2010lokalnega pomenasakralna stavbna dediščinakonec 17. stoletjaEnoladijska cerkev s polkrožno zaključenim prezbiterijem in zahodnim zvonikom, zgrajena med l. 1693-1705, prenovljena v 19. stol. Preprosto fasado členijo le podolžna pravokotna okna z baročno mrežo. Oprema je iz okoli 1790.
Hiša Sveta Ana 224216Sveta Anaprofana stavbna dediščinasredina 19. stoletjaPritlična podkletena vinogradniška stavba s štirikapno strmo opečno streho in značilno razporeditvijo prostorov: bivalni del (veža, kuhinja, dve sobi), prostor s prešo, kletni prostori z vinsko kletjo. Kamnit vhodni portal je datiran z letnico 1850.
Marijino znamenje23207Sveta Anasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKip Device Marije je postavljen na večkrat stopnjevani podstavek. Domnevno je nastal na začetku 20. stoletja.
Ocvirkova kapela23208Sveta Anasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaKapelica ima nad trapezastim čelom majhen zvonik s pločevinasto streho. Fasado členijo pilastri, okenske obrobe in podstrešni venec. Do vhoda vodi nekaj stopnic.
Gomilno grobišče1035Zgornja Ročica2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaČasovno neopredeljeni gomili.
Jurekova kapela23212Zgornja Ročicasakralna stavbna dediščinakonec 19. stoletjaKapelico z zvonikom pokriva pločevinasta streha. Fasado členijo trikotno čelo, podstrešni venec in pilastri.
Domačija Grafonž23203Zgornja Ščavnica2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaDomačijo iz druge polovice 19. stol. sestavljajo delno lesena, pritlična, podkletena hiša s šestosno glavno fasado, dve gospodarski poslopji (večje v obliki črke T ter manjše leseno), toplar, čebelnjak, vodnjak in leseno stranišče. Domačija stoji v Zgornji Ščavnici 58.
Ederjeva kapela23214Zgornja Ščavnicasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z začetka 20. stoletja ima na strehi zvonik. Edina profilacija je podstrešni venec in trikotno čelo nad vhodom.
Evangeličansko pokopališče7128Zgornja Ščavnica2010lokalnega pomenamemorialna dediščinazačetek 20. stoletjaPokopališče, ki so ga 1918 uredili priseljeni prekmurski evangeličani. Ohranjenih je petnajst grobov z železnimi in kamnitimi nagrobniki. Sestavni del pokopališča je kapela s šilasto zaključenimi okni in strmo streho, zgrajena 1935.
Gomilno grobišče Žametna vas7089Zgornja Ščavnicaarheološka dediščinarimska dobaŽe zravnane rimskodobne gomile, ohranjen oziroma viden je le še severni del ene izmed njih.
Hiša Zgornja Ščavnica brez številke7124Zgornja Ščavnicaprofana stavbna dediščinazačetek 19. stoletjaZidana, visokopritlična, delno podkletena stanovanjska hiša z bogato poznobaročno fasado. Vhodni portal kamnit, polkrožno oblikovan. Hiša je porušena.
Krajžlarjeva hiša23202Zgornja Ščavnicaprofana stavbna dediščina19. stoletjeCimprana, delno podkletena hiša iz 19. stol. Okna so dvokrilna, deljena na polja in opremljena z lesenimi polkni. Hiša je krita s strmo dvokapno opečno streho, ohranjena je tradicionalna razporeditev prostorov.
Močnikova kovačija24201Zgornja Ščavnica2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaPritlična zidana stavba, obcestna kovačija s konca 19. stol. z novejšim prizidkom - garažo. Ohranjeno je odprto ognjišče in kovaško orodje. Je edina ohranjena kovačija v širši okolici.
Rimskodobna gomila7090Zgornja Ščavnica2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaDelno prekopana rimskodobna gomila.
Rimskodobno gomilno grobišče7087Zgornja Ščavnica2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; triindvajset (nekoč šestindvajset) delno prekopanih gomil.
Simoničeva kapela9471Zgornja Ščavnicasakralna stavbna dediščinasredina 20. stoletjaKapelica zaprtega tipa s stolpičem je bila zgrajena 1950. Pokriva jo opečna dvokapnica. Strmo pločevinasto štirikapnico stolpiča zaključuje dekorativno oblikovan strešni zaključek.
Šamperlova kapela23215Zgornja Ščavnicasakralna stavbna dediščinazačetek 20. stoletjaKapelica z začetka 20. stoletja je zgrajena v mešanici historičnih slogov (gotike, baroka in romanike). Vhod v notranjost zapira dekorativna ograja.
Znamenje23216Zgornja Ščavnicasakralna stavbna dediščina18. stoletjeZnamenje iz 18. stoletja pokriva dvokapnica z bobrovcem. V nišah so prizori s sv. Trojico. Nekdanji kamnit talni zidec pokriva neprimerna kamnita obloga.
Gomila1062Žice2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana in časovno neopredeljena gomila.
Gomila Ledinek1066Žice2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaNepoškodovana in časovno neopredeljena gomila.
Hudičeva hiša23201Žice2010lokalnega pomenaprofana stavbna dediščinakonec 19. stoletjaTipična kmečka hiša iz 2. polovice 19. stol. z ohranjeno tradicionalno razporeditvijo prostorov. Fasado členi profiliran podstrešni zidec, vogalne obrobe in poudarjena vhodna srednja os glavne petosne fasade. Streha je strma opečna dvokapnica.
Molehova kapelica23210Žicesakralna stavbna dediščinasredina 20. stoletjaVečja kapelica iz obdobja med prvo in drugo svetovno vojno ima nad vhodno fasado zvonik in pod njim prizor s svetnikom v kvadratnem polju. Ob vogalih so plitki oporniki. Pod streho je profiliran podstrešni venec.
Rimskodobno gomilno grobišče1039Žice2010lokalnega pomenaarheološka dediščinarimska dobaRimskodobno gomilno grobišče; sedem delno poškodovanih gomil.
  • »Register enot nepremične kulturne dediščine Slovenije«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 3. januarja 2012.
  1. Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sveta Ana, Ur.l. RS, št. 39/2010-1971.
  2. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart, Ur.l. RS, št. 24/92-1283, 13/98-608, 30.5.1992.