Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Cerkvenjak.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Slika Ime Evidenčna številka Kraj Leto razglasitve Vrsta spomenika Tip spomenika Časovna uvrstitev Opis
Arheološko najdišče Pučkova njiva 10659 Andrenci 1992[1]. lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Sledovi rimskodobne poselitve; ostaline lesene stavbe in odlomki lončenine
Čehova kapela 23587 Andrenci sakralna stavbna dediščina druga polovica 19. stoletja Kapelica iz druge polovice 19. stoletja ima majhen lesen zvonik na strehi. Vrata in okna so polkrožno zaključeni.
Domačija Vračič 24954 Andrenci profana stavbna dediščina druga polovica 19. stoletja Domačijo iz druge polovice 19. stoletja sestavljata lesena cimprana hiša in podkleteno gospodarsko poslopje s prešo. Poslopji sta kriti z opečno kritino. Domačija stoji v Andrencih št. 3.
Eneolitska naselbina Andreški vrh 5 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina bakrena doba Višinska eneolitska naselbina, odkrita l. 1937 pri širjenju ceste.
Hiša Andrenci 48 24955 Andrenci profana stavbna dediščina prva polovica 19. stoletja Pritlična podkletena hiša krita z dvokapno salonitno streho. Hiša stoji v Andrencih št. 48.
Palučeva gomila 1045 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Časovno neopredeljena, nepoškodovana gomila.
Palučeva klet 24956 Andrenci profana stavbna dediščina druga polovica 19. stoletja Lesena cimprana podkletena triprostorna zgradba je krita z opečno kritino. Vhod v klet je iz zunanje strani. Stavba stoji v Andrencih št. 2.
Rimskodobno gomilno grobišče Magušev gozd 10658 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimskodobno gomilno grobišče; tri gomile, od katerih je ena do polovice izravnana.
Rimskodobno gomilno grobišče Prelog 1011 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimskodobno gomilno grobišče tvori 13 gomil.
Smolkova gomila 1044 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Časovno neopredeljena, nepoškodovana gomila.
Vršičeva gomila 1043 Andrenci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Časovno neopredeljena, nepoškodovana gomila.
Kapela v Brengovi-Rojs.JPG Cekmašterjeva kapela 24592 Brengova 1992 lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina začetek 20. stoletja Kapelico z začetka 20. stoletja pokriva dvokapnica. Fasado členijo le polkrožno zaključen vhod in okna.
Domačija Brengova 18 1084 Brengova 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Zidana, pritlična, delno podkletena hiša in gospodarsko poslopje. Domačija stoji v Brengovi št. 18.
Domačija Brengova 20.jpg Domačija Brengova 20 1085 Brengova 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Visokopritlična zidana, delno podkletena stanovanjska hiša iz leta 1896 in večje gospodarsko poslopje iz leta 1889. Domačija stoji v Brengovi št. 20.
Gomila 1049 Brengova 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Posamična časovno neopredeljena gomila.
Gomilno grobišče 1048 Brengova 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimsko gomilno grobišče je večinoma že izravnano, danes vidna le še ena gomila.
Pavličeva klečaja 24957 Brengova 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Lesena cimprana podkletena (kamnita obokana klet) stavba iz 19. stoletja, krita z dvokapno salonitno streho. Stavba stoji blizu hiše Brengova št. 72.
Rimskodobno gomilno grobišče Zorkov gozd.JPG Rimskodobno gomilno grobišče Zorkov gozd 1014 Brengova 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimskodobno gomilno grobišče, 15 delno prekopanih gomil.
Zorkova kapela, Brengova.JPG Zorkova kapela 24593 Brengova lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapela iz leta 1897 z zvonikom. V notranjosti sta kipa Marije in sv. Ane. Kapela stoji blizu domačije Brengova št. 16. Leta 2010 je bila kapela prestavljena blišje zorkovi domačiji zaradi gradnje AC
Rimski gomilni grob.JPG Rimskodobno gomilno grobišče Anželov gozd 1013 Brengova arheološka dediščina 2. stoletje Rimskodobno gomilno grobišče, 15 gomil.
Kapela na Cenkovi.JPG Kapela 24595 Cenkova sakralna stavbna dediščina začetek 20. stoletja Kapela iz leta 1920 ima visok zvonik in šilasto zaključena okna in vrata. Kapela stoji zraven hiše Cenkova št. 11. Kapela je bila nazadne obnovljena leta 2009.
Cerkev svetega Antona Puščavnika, Cerkvenjak.JPG Cerkev sv. Antona Puščavnika 1069 Cerkvenjak 1992 lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina sredina 16. stoletja Je enoladijska gotska cerkev iz 1546 z masivnim gotskim zvonikom, kamnitimi šivanimi robovi, gotskim prezbiterijem, baročno kapelo in novejšim prizidkom iz 20. stol.
Tušakova vila.JPG Hiša Cerkvenjak 32 9730 Cerkvenjak 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Podeželska enonadstropna hiša, zgrajena v drugi polovici 19. stol. V tej hiši je bil rojen Vlado Tušak, danes je v njej privatna etnografska muzejska zbirka Feliksa Rajha.
Kapelica sv. Janeza Nepomuka, Cerkvenjak.JPG Kapelica sv. Janeza Nepomuka 22032 Cerkvenjak sakralna stavbna dediščina konec 17. stoletja Kapelica odprtega tipa sloni na štirih okroglih stebrih iz klesanega peščenjaka. V njej je baročni kip Sv. Janeza Nepomuka iz leta 1752.
Spomenik NOB 1071 Cerkvenjak 1992 lokalnega pomena memorialna dediščina sredina 20. stoletja Tri metre visok obelisk, v katerega so vklesana imena in kraji padlih domačinov, je bil odkrit leta 1962.
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni 22033 Cerkvenjak memorialna dediščina začetek 20. stoletja Značilen kamniti spomenik je posvečen padlim domačinom v prvi svetovni vojni.
Župnišče, Sv. Anton puščavnik, Cerkvenjak.JPG Župnišče, Sv. Anton puščavnik 14160 Cerkvenjak profana stavbna dediščina konec 16. stoletja Župnišče s tlorisom v obliki črke L je iz leta 1599, vendar je gotska stavba izgubila vso pričevalnost. Krajši trakt je bil prizidan kasneje.
Anželova kapela 24596 Cogetinci sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Po pisnih virih je na tem mestu stala kapelica že pred letom 1786, konca 19. stoletja je bila povečana in dograjen zvonik. Tloris je pravokoten s triosminskim zaključkom. Na fasadi ni poudarkov. V notranjščini je kip Brezmadežne. Nazadnje je bila obnovljena leta 2011. Kapelica stoji ob hiši Cogetinci št. 54.
Hiša Cogetinci 53.JPG Domačija Cogetinci 53 1086 Cogetinci 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Zidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša. Vhodni portal je kamnit, polkrožno zaključen, datiran 1890. Nad portalom je letnica obnove 1981. Gospodarsko poslopje je z začetka 20. stol. Domačija stoji v Cogetincih št. 53.
Domačija Cogetinci 75 70 Cogetinci 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina začetek 19. stoletja Nizka, lesena "cimprana" ometana in pobeljena, delno podkletena stavba krita s slamo. Stanovanjskemu delu slede gospodarski prostori v ravni vrsti pod isto streho. Na hišnem tramu je letnica 1808. Domačija je bila leta 2015 zaradi slabega stanja porušena.
Hauzerjeva zbirka čebelnjakov 27928 Cogetinci 2008[2]. lokalnega pomena profana stavbna dediščina 19. stoletje Šest originalno ohranjenih čebelnjakov, ki so prenešeni iz okolice Cerkvenjaka. Vsi so leseni in kriti z opečnimi strehami (štajerski tip s simetrično dvokapnico, gorenjski tip z enokapnico). Ohranjeni so tudi čebelarski predmeti, orodje, pripomočki. Zbirka stoji na domačiji v Cogetincih št. 25.
Vodnjak na domačiji Cogetinci 76 1087 Cogetinci 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 19. stoletja Tipičen lesen vodnjak "na kolo" sestavlja lesena konstrukcija z večjim kolesom in slamnato dvokapno strešico. Vodnjak stoji na domačiji v Cogetincig št. 76.
Kužno znamenje, Cogetinci.JPG Kužno znamenje 71 Cogetinci 1992 lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina začetek 16. stoletja Stebrasto znamenje iz leta 1529 se uvršča med kvalitetno oblikovana "slovenjegoriška znamenja", ki izražajo prehod med gotiko in renesanso in spadajo med najlepše te vrste v Sloveniji. Kužno znamenje stoji ob hiši Cogetinci št. 15.
Kužno znamenje.JPG Kužno znamenje 1073 Čagona 1992 lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina sredina 17. stoletja Tipično slopno znamenje iz 1641 ima plitve niše v razširjenem tabernakljastem nastavku in je pokrito s strmo opečno štirikapnico. Postavljeno je v zahvalo za srečno prebolelo kugo. Znamenje stoji blizu hiše Čagona št. 52.
Omulčeva hiša 24958 Čagona profana stavbna dediščina 19. stoletje Lesena cimprana hiša je krita z dvokapno čopasto salonitno streho. Hiša ima tradicionalno razporejene prostore in ohranjeno črno kuhinjo. Ob hiši stoji vodnjak. Hiša stoji v Čagoni št. 44.
Hiša Grabonoški Vrh 11 25650 Grabonoški Vrh profana stavbna dediščina začetek 19. stoletja Lesena cimprana podkletena (obokana klet) hiša, zgrajena leta 1886, z ohranjeno črno kuhinjo, opremo in pohištvom, krita z dvokapno salonitno streho. Hiša stoji v Grabonoškem Vrhu št. 11.
Rimskodobno gomilno grobišče 1017 Grabonoški Vrh 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Rimskodobni gomili del neohranjenega večjega grobišča iz 4. stol. (štiri gomile so bile 1954 pri krčenju gozda izravnane).
Hiša Komarnica 7 24962 Komarnica profana stavbna dediščina 19. stoletje Lesena cimprana delno podkletena stavba iz 19. stoletja je krita z opečno dvokapnico. Stavba ima značilno razporeditev vinogradniške stavbe, bivalni del, prostor s prešo in obokano vinsko klet. Hiša stoji v Komarnici št. 7.
Vinska klet 1091 Smolinci 1992 lokalnega pomena profana stavbna dediščina konec 18. stoletja Lesena, nizka stavba krita s salonitom (nekoč s slamo) ima dva prostora, nekoliko poglobljen prostor služi vinski kleti, v prostoru z odprtim ostrešjem stoji preša z letnicama 1796 in 1889.
Kajnihova kapela 18278 Stanetinci lokalnega pomena sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapelico s konca 19. stoletja pokriva dvokapnica. Glavno fasado členijo vogalni pilastri, trikotno čelo, šilasto zaključena vratna in okenske odprtine ter profiliran venec.
Vajdičeva kapela 24618 Vanetina sakralna stavbna dediščina konec 19. stoletja Kapelica brez profilacije iz okoli leta 1900 ima na zadnji strani mogočen čokat zvonik s stolpičem na vrhu zvonika. Fasade zaključujejo trikotna čela. V notranjosti je kip Marije z detetom.
Rimska gomila 1067 Župetinci 1992 lokalnega pomena arheološka dediščina rimska doba Posamična nepoškodovana rimska gomila.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart, Ur.l. RS, št. 24/92-1283, 13/98-608, 30.5.1992
  2. Odlok o razglasitvi kulturnega spomenika lokalnega pomena v občini Cerkvenjak (Cogetinci - Hauzerjeva zbirka čebeljnakov), Medobčinski uradni vestnik, št. 11/2008-188