Sergej Mašera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sergej Mašera
Portret
Rojstvo 11. maj 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Gorica
Smrt 17. april 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (28 let)
Boka Kotorska
Pripadnost Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg Kraljevina Jugoslavija
Rod/služba mornarica Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg
Aktivna leta 1932 - 1941
Čin poročnik bojne ladje 2. razreda
Enota rušilec Beograd
rušilec Zagreb
Oboroženi
konflikti
Druga svetovna vojna
Odlikovanja red narodnega heroja Jugoslavije

Sergej Mašera, slovenski častnik, poročnik bojne ladje 2. razreda in narodni heroj, * 11. maj 1912, Gorica, † 17. april 1941, Boka Kotorska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Po prvi svetovni vojni se je morala družina Mašera zaradi spremenjenih političnih razmer in političnega nazora Sergejevega očeta Franca Mašere preseliti na Koroško. Od tam so se kmalu spet preselili, tokrat v Ljubljano, kjer je Sergej obiskoval gimnazijo, ki jo je zaključil leta 1929.

Vojaška kariera[uredi | uredi kodo]

Po končani gimnaziji se je vpisal na Vojnopomorsko akademijo v Dubrovniku. Zanimanje za vojaške šole, predvsem za mornarico, je bilo med slovensko mladino takrat veliko, saj je vojaški poklic prinašal ugled in redno delo. Vojaško mornariško akademijo je Sergej uspešno končal leta 1932 kot peti najboljši kadet v letniku. Častniško kariero je po končanem šolanju začel kot poročnik korvete na dokaj zastareli torpedni ladji, ki pa ni nudila dobrih pogojev za delo in življenje. Kasneje je nekaj časa plul na ladji Sitnica. Privlačilo ga je topništvo, zato se je želel specializirati prav v tej stroki. Prijavil se je na topniški tečaj v Kumboru v Boki Kotorski, ki ga je uspešno zaključil. Po opravljenem tečaju je bil premeščen v Komando vojne mornarice v Zemun, kjer se je začel pripravljati na izpit za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjaka za ladijske topove ga je njegova komanda poslala na Švedsko, kjer je sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za novi rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne.

Druga svetovna vojna in potop rušilca Zagreb[uredi | uredi kodo]

Ob izbruhu druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh se je rušilec Zagreb nahajal v Boki Kotorski, največji in najpomembnejši pomorski bazi mornarice Kraljevine Jugoslavije. V teh dneh sta bila tam še rušilca Beograd in Dubrovnik. Med posadkami na ladjah je vladal nered, saj o poteku vojne niso imeli dovolj objektivnih informacij, širile pa so se tudi laži in propaganda. Po razglasitvi NDH 10. aprila 1941 je veliko hrvaških častnikov in mornarjev z ladjami vred prestopilo na njeno stran[1]. Topničarji na rušilcu Zagreb so bili v stalni pripravljenosti, saj je bila možnost sovražnih letalskih napadov velika. Po objavi kapitulacije jugoslovanske vojske je kapitan rušilca Zagreb Nikola Krizomali 17. aprila 1941 sklical častnike in jih seznanil z zahtevo, da morajo ladjo nepoškodovano predati italijanski vojski. Prvi ladijski častnik Nikola Ljutić je predlagal, da rušilec potopijo, s čimer sta se takoj strinjala častnika in nekdanja sošolca mornariške akademije Sergej Mašera in Milan Spasić, nato pa še kapitan. Prvega častnika Ljutića je kapitan zadolžil, da evakuira posadko, Mašera in Spasić pa sta bila zadolžena za miniranje ladje. Ko so bile že prižgane vžigalne vrvice, sta Mašera in Spasić zavrnila kapitanov ukaz evakuacije v čoln in ostala na krovu. [2] [3]. Oba sta do eksplozij ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Leta 1973 sta bila razglašena za narodna heroja Jugoslavije[4].

Pomorski muzej v Piranu že od leta 1967 nosi ime po Sergeju Mašeri.

Odlikovanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Odgovor Stjepana Loze na krive interpretacije u medijima". Portal Hrvatskoga kulturnog vijeća. 2008-12-14. Pridobljeno dne 2016-02-21. 
  2. ^ Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana 1974, str. 12
  3. ^ "Junaška smrt Sergeja Mašere in Milana Spasića". Primorske Novice. Pridobljeno dne 2016-02-21. 
  4. ^ Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana 1974, str. 13

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Tomšič, Janez: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Knjižnica NOV in POS 42, Ljubljana, 1974 (COBISS)
  • Primorske novice, Junaška smrt Sergeja Mašere in Milana Spasića, 16. april 2011

Glej tudi[uredi | uredi kodo]