Serabit el-Hadim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Serabit el-Hadim
سرابيط الخادم
Lepsius-Projekt tw 1-1-10 Serabit el-Khadim.jpg
Risba Serabit el-Hadima; pruska odprava, 19. stoletje
Serabit el-Hadim is located in Egipt
Serabit el-Hadim
Geografska lokacija: Egipt
LokacijaSinaj
Koordinati29°21′12″N 33°27′33″E / 29.35333°N 33.45917°E / 29.35333; 33.45917
Tiprudnik turkiza

Serabit el-Hadim (arabsko سرابيط الخادم‎ [saraːˈbiːtˤ alˈχaːdɪm]) je kraj na jugozahodnem Sinajskem polotoku, Egipt, kjer so v antiki, predvsem Egipčani, kopali turkiz. Prva arheološka izkopavanja je opravil Flinders Petrie, ki je odkril tabor starodavnih rudarjev in tempelj boginje Hator, ki je bila zaščitnica puščavskih regij Egipta.

Arheološke najdbe[uredi | uredi kodo]

V Serabit el-Hadimu so odkrili trideset vklesanih grafitov, ki osvetljujejo zgodovino črkovne pisave.[1]

V rudnikih turkiza so delali vojni ujetniki iz jugozahodne Azije, ki so govorili verjetno severozahodni semitski jezik, kot je kanaanski, ki je bil prednik feničanskega in hebrejskega jezika. Po sto let dolgih preučevanjih prvega poročila Flindersa Petrieja so se raziskovalci strinjali s prevodom fraze, ki jo je leta 1916 razvozlal Alan Gardiner: לבעלת [l b'lt] (gospa) (baʿlat (gospa) je ženska oblika imena semitskega boga Baala), čeprav ji je običajno sledila beseda m'hb (ljubljena). Izraz bi se zato lahko bral "ljubljena gospa". Napis je na videz podoben egipčanski hieratski pisavi, manj dodelani obliki hieroglifov. V 1950. in 1960. letih je bila pogosta razlaga, da se je kanaanska pisava razvila iz hieratske in da so napisi semitski. Zastoj v dešifriranju napisov je vnesel dvom v te predpostavke, zato je prepoznavanje hieratičnih prototipov ostalo špekulativno.

Načrt Hatorinega tempeljskega kompleksa

Romanus Francois Butin z Ameriške katoliške univerze je objavil več člankov o odkritjih odprav v Serabit leta 1927 in 1930. Njegov članek "Serabitski napisi: II. Dešifriranje n pomembnost napisov" vsebuje eno od prvih podrobnih študij, nekaj deset črno belih fotografij, risbe in tri nove napise (#355-368). Ta članek in članek iz leta 1932 vsebujeta tudi analizo proto-sinajskih napisov, ki so jih odkrile prejšnje odprave ne to najdišče.[2]

Povezava z goro Sinaj[uredi | uredi kodo]

Lina Eckenstein je v svoji knjigi Zgodovina Sinaja teoretizirala, da je bil Serabit el-Hadim svetopisemska gora Sinaj, kjer je Mojzes dobil deset zapovedi, Hatorin tempelj pa naj bi bil zlato tele, ki so ga Hebrejci zgradili v Mojzesovi odsotnosti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. P. Kyle McCarter. "The Early Diffusion of the Alphabet". The Biblical Archaeologist 37.3 (september 1974): 56-58.
  2. Vol. 25:2 (1932) The Serabit Expedition of 1930: IV. The Protosinaitic Inscriptions.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Albright, W.F. "The Early Alphabetic Inscriptions from Sinai and Their Decipherment". Oakland: Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 1948.
  • Butin, R. “The Serabit Inscriptions: II. The Decipherment and Significance of the Inscriptions", Harvard Theological Review, Vol. 21, No. 1 (Jan. 1928), str. 9-67.
  • Butin, R. “The Protosinaitic Inscriptions", Harvard Theological Review, Vol. 25, No. 2 (april 1932), str. 130-203.
  • W.M. Flinders Petrie, Researches in Sinai, London, 1906.
  • R. Giveon. The Stones of Sinai speak, Tokyo, 1978.
  • Lina Eckenstein. A History of Sinai. London: Society for Promoting Christian Knowledge, 1921.
  • Lake, K.; Blake, R. “The Serabit Inscriptions: I. The Rediscovery of the Inscriptions", Harvard Theological Review, Vol. 21, No. 1 (januar 1928), str. 1-8.