Selenasta kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Selenasta kislina[1]
Strukturna formula
Model molekule selenaste kisline
Imena
IUPAC ime
selenasta kislina
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.029.067
KEGG
UNII
Lastnosti
H2SeO3
Molska masa 128,97 g/mol
Videz beli higroskopni kristali
Gostota 3,0 g/cm3
Tališče pri 70 °C razpade
zelo topna
Topnost topna v etanolu
Kislost (pKa) 2,46, 7,3[2]
Sorodne snovi
Drugi anioni selenova kislina
vodikov selenid
Drugi kationi natrijev selenit
Sorodne snovi žveplasta kislina
telurasta kislina
polonasta kislina

Selenasta kislina je anorganska spojina s kemijsko formulo H2SeO3 ali natančneje (HO)2SeO.

Priprava in lastnosti[uredi | uredi kodo]

Selenasta kislina je analogna žveplasti kislini. Pripravi se enostavno z raztapljanjem selenovega dioksida v vodi. V trdnem stanju imajo njene molekule zaradi selenovega prostega elektronskega para piramidasto obliko in so med seboj povezane z vodikovimi vezmi. V vodnih raztopinah se obnaša kot dvoprotonska kislina:

H2SeO3 ⇌ H+ + HSeO
3
(pKa = 2,62)
HSeO
3
⇌ H+ + HSeO2−
3
(pKa = 8,32)

Je zmeren oksidant, vendar reakcije potekajo počasi. Sama se reducira v elementarni selen. V 1 M H+ poteka naslednja reakcija:

H2SeO3 + 4H+ + 4e- ⇌ Se + 3H2O (Eθ = +0,74 V),

v 1 M OH- pa:

SeO32- + 4e- + 3H2O ⇌ Se + 6OH- (Eθ = -0,37 V).

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Največ selenaste kisline se porabi za bruniranje jekla, predvsem orožja (osebno strelno orožje in topovi). Za bruniranje se uporablja skupaj z bakrovim(II) nitratom (Cu(NO3)2) in dušikovo kislino (HNO3). Barva jekla se iz srebrno sive spremeni v modro sivo. V preteklosti se je bruniralo tudi hladno orožje.[3]

Uporablja se tudi za kemično temnenje in patiniranje bakra, medenine in brona. Nastala bogata temna barva se lahko kasneje še poudari z abrazijo.

Selenasta kislina je ključna komponenta Meckejevega reagenta, s katerim se na hiter in enostaven način ugotavlja morebitno prisotnosti alkaloidov in drugih spojin, na primer prepovedanih drog.[4]

V organskih sintezah se uporablja za sintezo 1,2-diketonov, na primer glioksala.

Učinki na zdravje[uredi | uredi kodo]

Kot mnoge selenove spojine, je tudi selenova kislina zelo toksična in zaužitje kakršne koli količine kisline je navadno smrtonosno. Simptomi zastrupitve s selenom se pojavijo nekaj ur po zaužitju in vključujejo omamljenost, vrtoglavico, velik padec krvnega tlaka in smrt.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. D.R. Lide (1998). Handbook of Chemistry and Physics. 87. izdaja. Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4–81. ISBN 0-8493-0594-2.
  2. "Ka and pKa for Polyprotic Acids". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2019-11-18. Pridobljeno dne 2015-02-16.
  3. E.A. Scarlato, J. Higa (28. junij 1990). Uses/High Risk Circumstances of Poissoning "Selenium". Pridobljeno 29. decembra 2010.
  4. Mecke Reagent Testing Kit (Red Label) Arhivirano 2013-05-19 na Wayback Machine.. Dancesafe. Pridobljeno 26. januarja 2012.
  5. MSDS for Reagent for Special Opiates (Codeine, Heroin, & Morphine) od dne oktober 2022[slepa povezava] . Sirchie Finger Print Laboratories, Inc. 12. maj 2006.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Holleman, A. F.; et al. (2001). Inorganic Chemistry (1 izd.). San Diego [etc.] : Academic Press ; Berlin ; New York : De Gruyter, cop. COBISS 24318981. ISBN 0-12-352651-5.
  • Organic Syntheses 3 (1955): 438.
  • Sirchie Finger Print Laboratories, Inc. 1. maj 2006.