Sekundarni metabolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sekundarni metaboliti ali drugotni presnovki so organske spojine, ki niso neposredno povezane z normalno celično rastjo, razvojem ali razmnoževanjem danega organizma.[1] Nastajajo torej, ko celica doseže stacionarno fazo rasti. V nasprotju s primarnimi metaboliti odsotnost sekundarnih presnovkov ne vodi v takojšnjo smrt; v ugodnih razmerah njihova odsotnost nima vpliva na obstoj organizma, v neugodnih pa se sčasoma pokažejo zmanjšana možnost preživetja, manjša plodnosti ali spremenjen videz. Istovrstni sekundarni presnovki so pogosto omejeni na manjšo skupino vrst znotraj filogenetske skupine in so zato lahko prepoznavni znak pri umeščanju v taksonomski sistem.[2] V naravi imajo pogosto pomembno funkcijo obrambe pred konkurenčnimi organizmi[3] ali škodljivci, npr. pri rastlinski obrambi pred rastlinojedci,[4] ali pri prilagajanju na neugodne razmere v okolju. Ljudje te snovi pogosti uporabljamo v medicini (zdravila), prehrani (aditivi, npr. dišave in barvila) ter kot poživila (droge).

Razvrščanje sekundarnih presnovkov[uredi | uredi kodo]

Večino za človeka zanimivih sekundarnih metabolitov lahko razvrstimo glede na njihovo biosintezo oz. biosintezno pot. Prekurzorji za sekundarne presnovke so navadno primarni presnovki, torej produkti osnovnega celičnega metabolizma (razgradnja sladkorjev in maščob, sinteza aminokislin, pri rastlinah še fotosintezni procesi). Napak pa bi bilo reči, da je vsaka spojina, nastala iz takšnega produkta, že sekundarna, saj so nekateri derivati onujno potrebni za rast in se prav zato še vedno uvrščajo med primarne presnovke. Tako so nekateri steroidi primarni, drugi pa sekundarni presnovki.
Mogoča je tudi razvrstitev po kemijskih lastnostih (mpr. azafiloni), funkcijah (npr. hormoni) ali čutno zaznavni skupni lastnosti (npr. pigmenti).

Majhne "male molekule"[uredi | uredi kodo]

Velike "male molekule" iz modularnih kompleksov[uredi | uredi kodo]

"Nemale molekule" - DNA, RNA, ribosom "klasični" polisaharidni biopolimeri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fraenkel, Gottfried S. (May 1959). "The raison d'Etre of secondary plant substances". Science 129 (3361): 1466–1470. PMID 13658975. doi:10.1126/science.129.3361.1466. 
  2. ^ "Chemical plants". Pridobljeno dne 2008-12-19. 
  3. ^ Samuni-Blank, M; Izhaki, I; Dearing, MD; Gerchman, Y; Trabelcy, B; Lotan, A; Karasov, WH; Arad, Z (2012). Intraspecific directed deterrence by the mustard oil bomb in a desert plant. Current Biology. 22:1-3.
  4. ^ Stamp, Nancy (March 2003). "Out of the quagmire of plant defense hypotheses". The Quarterly Review of Biology 78 (1): 23–55. PMID 12661508. doi:10.1086/367580. 
  5. ^ Chizzali, Cornelia and Beerhues, Ludger (2012). "Phytoalexins of the Pyrinae: Biphenyls and dibenzofurans". Beilstein J. Org. Chem. 8: 613–620. doi:10.3762/bjoc.8.68. 

Predloga:Sekundarni metaboliti