Segmentni lok
Segmentni lok je vrsta loka s krožnim lokom, manjšim od 180 stopinj.[1] Včasih se imenuje tudi shematski lok.[2]
Segmentni lok je eden najmočnejših lokov, ker se lahko upre pritisku.[3] Da se prepreči porušitev, mora imeti segmentni lok puščico, ki je enaka vsaj eni osmini širine razpona. Segmentni loki s puščico, ki je manjša od ene osmine širine razpona, morajo imeti pod lokom trajno oporo ali okvir, da se prepreči porušitev.
Segmentni lok je zelo star (različice so bile vklesane v skalo v starem Egiptu okoli leta 2100 pr. n. št. v Beni Hasanu). Od takrat so ga občasno uporabljali v grških templjih,[4] v rimski stanovanjski gradnji,[5] islamski arhitekturi in je postal priljubljen kot okenski pediment v času renesanse. Zaprti most Pont-Saint-Martin v dolini Aosta v Italiji datira v leto 25 pr. n. št.[6] Prvi odprti segmentni ločni most z nadstreškom je most Anji čez reko Xiao v provinci Hebei na Kitajskem, ki je bil zgrajen leta 610 n. št.[7]
Segmentni loki so se najpogosteje uporabljali v 12. in 14. stoletju, kasneje pa so jih praktično nadomestili nizki štiricentrični loki.[8] Nekatera uporaba se je nadaljevala, v 20. stoletju predvsem v stanovanjski gradnji nad vrati, kamini in okni.
Obokana stavba z dekorativnim segmentnim lokom na dvorišču hebsed v Sakari (obnovljeno, ok. 2650 pr. n. št.)
Segmentni lok mostu Alconétar (1.–2. stoletje n. št.)
Most Andži čer reko Šjao, provinca Hebej
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Harris, Cyril M. (1983). Illustrated Dictionary of Historic Architecture. New York: Dover Publications. str. 485. ISBN 9780486244440.
- ↑ Smith, Percy Major (2015). Rivington's Building Construction. Abingdon, Oxfordshire, U.K.: Routledge. str. 6. ISBN 9781317742432.
- ↑ Kreh, Richard T. (2015). Masonry Skills. Stamford, Conn.: Cengage Learning. str. 401. ISBN 9781285426839.
- ↑ Woodman & Bloom 2003, Segmental.
- ↑ DeLaine 1990, str. 417.
- ↑ O'Connor, Colin (1993). Roman Bridges. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press. str. 171. ISBN 9780521393263.
- ↑ Temple, Robert K.G. (1986). China: Land of Discovery. Wellingborough, Northamptonshire, U.K.: Stephens. str. 69–71. ISBN 9780850598582.
- ↑ Audsley & Audsley 1881, str. 24.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Audsley, W.; Audsley, G.A. (1881). »Arch«. Popular Dictionary of Architecture and the Allied Arts: A Work of Reference for the Architect, Builder, Sculptor, Decorative Artist, and General Student. With Numerous Illustrations from All Styles of Architecture, from the Egyptian to the Renaissance. Popular Dictionary of Architecture and the Allied Arts: A Work of Reference for the Architect, Builder, Sculptor, Decorative Artist, and General Student. G. P. Putnam's sons. str. 24–39. Pridobljeno 28. decembra 2024.
- DeLaine, Janet (1990). »Structural experimentation: The lintel arch, corbel and tie in western Roman architecture«. World Archaeology. 21 (3): 407–424. doi:10.1080/00438243.1990.9980116. ISSN 0043-8243. JSTOR 124838.
- Woodman, Francis; Bloom, Jonathan M. (2003). »Arch«. Oxford Art Online. Oxford University Press. doi:10.1093/gao/9781884446054.article.t003657. ISBN 978-1-884446-05-4.