Scilla, Kalabrija

Scilla

*U Scigghiu* (sicilijansko), grško *Skýlla*
Scilla; U Scigghiu (sicilijansko), grško Skýlla
Občina (comune)
	Comune di Scilla
	Grad Scilla
	Scilla Geografski položaj v Italiji
	Koordinati: 38°15′0″N 15°43′0″E / 38.25000°N 15.71667°E
Država	Italija
Dežela	Kalabrija
Metropolitansko mesto	Reggio Calabria (RC)
Frazioni	Favazzina, Melia, Solano Superiore
Površina
• Skupno	44,13 km2
Nadm. višina	91 m
Prebivalstvo (1. januar 2017)
• Skupno	4.901
• Gostota	110 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	89058
Klicna koda	0965
Zavetnik	Sv. Rok
Dan	16. avgust

Scilla (kalabrijsko U Scigghiu; grško Σκύλλα, latinizirano: Skýlla) je mesto in občina v Kalabriji v Italiji, ki je upravno del metropolitanskega mesta Reggio Calabria. Po grški mitologiji je bila bivališče morske pošasti Scile.

Opis

Mesto, 22 kilometrov oddaljeno od mesta Reggio di Calabria, leži na severnem koncu Mesinskega preliva in je sestavljeno iz dveh delov: središča mesta, kjer so med drugim mestni uradi, in Marine di Scilla, turističnega priobalnega dela s hoteli in restavracijami. Plaža je prvo mesto severno od Reggio Calabrie, kjer vode ne ohladijo morski tokovi.

Scillino obalno okrožje Chianalea je vključeno na seznam I Borghi più belli d'Italia, združenja majhnih italijanskih mest zgodovinskega pomena.^[1]

Grad Ruffo, trdnjava, ki so jo zgradili vojvode Kalabrije, gleda na plažo. Na terasi, obrnjeni proti morju, je svetilnik Scilla, pomembna pomoč ladjam, ki vstopajo v Mesinsko ožino s severa.

Zgodovina

Rečeno je, da so to obalno območje prvi naselili tirenski pirati leta 493 pr. n. št., drugi pa trdijo, da je bilo naseljeno že v času trojanske vojne v 12. stoletju pr. n. št..^[2]

Mesto Scilla ima starodavni izvor, ki se povezuje predvsem z obdobjem uničenja Troje in se sklicuje na mite in legende o Odiseju s Scilo in Karibdo, Homerja in Danteja Alighierija. Ime izhaja iz mitološke figure Scile, mlade nimfe, ki je zavrnila Glavkovo ljubezen. Tako je odšel do vanj zaljubljene čarovnice Kirke in jo prosil, naj mu pomaga osvojiti Scilino srce. Užaljena čarovnica je zastrupila morski bazen, v katerem se je nimfa kopala, in jo spremenila v grozljivo šesteroglavo pošast, ki je uničila vsako ladjo, ki je plula skozi Mesinski preliv.^[3] Scila naj bi živela v skali, na kateri stoji Castello di Ruffo.

Leta 1806, med britansko ekspedicijo na Sicilijo, da bi se zoperstavila francoski invaziji na Neapelj, je bil grad Scilla dvakrat oblegan.

Geografija

Občina Scilla vključuje naselja Favazzina, Melia in Solano Superiore.

Scilla meji na občini Bagnara Calabra in Villa San Giovanni.

Scilla leži nasproti Sicilije, ki je vidna iz mesta. Ob dobri vidljivosti se vidi tudi otok Stromboli.

Zanimivosti

Vredni ogleda sta cerkvi Chiesa dello Spirito Santo iz 18. stoletja z baročno fasado in Chiesa dell’Immacolata. Ta je bila v 20. stoletju popolnoma prezidana in prikazuje mozaik mesta. Nad Chiesa dell'Immacolata je grad družine Ruffo, ki je mestu vladala od 16. do začetka 19. stoletja.

Zavetnik mesta je sveti Rok.

V popularni kulturi

Scilla je eno od dveh glavnih prizorišč v Elizabeth Street, zgodovinskem romanu Laurie Fabiano iz leta 2009, ki pripoveduje o izkušnjah družine, ki se v začetku 20. stoletja iz Scille izseli v sosesko Mala Italija v New Yorku.^[4] Na podlagi avtorjeve družinske zgodovine vključuje podroben opis potresa in cunamija leta 1908.