Schmidtova razstavitev
Schmidtova razstavítev ali Schmidtova dekompozícija [šmítova ~] je v linearni algebri poseben način izražanja in predstavitve vektorja v tenzorskem produktu dveh prehilbertovih prostorov. Ima mnoge aplikacije v kvantni teoriji informacij, na primer pri karakterizaciji prepletenosti in čiščenju kvantnega stanja, kvantnem računalništvu, kvantnem radiranju, fiziki črnih lukenj ter plastičnosti.[1] Imenuje se po nemškem matematiku Erhardu Oswaldu Johannesu Schmidtu, ki jo je uvedel.[2][3][4]
Izrek
[uredi | uredi kodo]Naj sta in Hilbertova prostora z razsežnostima in . Naj je . Za poljubni vektor v tenzorskem produktu obstajata takšni ortonormalni množici in , da velja , kjer so skalarji realni, nenegativni in edinstveni do ponovne razvrstitve.
Dokaz
[uredi | uredi kodo]Schmidtova razstavitev je v bistvu ponovna izjava razstavitve na enojno vrednost v drugačnem kontekstu. Naj sta fiksni ortonormalni bazi in . Identificira se lahko elementarni tenzor z matriko , kjer je transponiranka . Na splošni element tenzorskega produkta:
se potem lahko gleda kot na matriko :
Po razstavitvi na enojno vrednost obstajajo takšna unitarna matrika , unitarna matrika in pozitivno semidefinitna diagonalna matrika , da velja:
Če se zapiše , kjer ima razsežnost , izhaja:
Naj so stolpčni vektorji , stolpčni vektorji in diagonalni elementi matrike . Prejšnji izraz je tako:
Potem je:
kaj dokazuje trditev. ■
Nekatera opažanja
[uredi | uredi kodo]Nekatere značilnosti Schmidtove razstavitve so fizikalno zanimive.
Spekter zmanjšanih stanj
[uredi | uredi kodo]Obravnava se vektor tenzorskega produkta:
v obliki Schmidtove razstavitve:
Tvori se matrika z rangom 1. Potem je delna sled matrike glede na sistem ali diagonalna matrika, katere neničelni diagonalni elementi so . Z drugimi besedami, Schmidtova razstavitev kaže, da imajo zmanjšana stanja na obeh podsistemih enak spekter.
Schmidtov rang in prepletenost
[uredi | uredi kodo]Strogo pozitivne vrednosti v Schmidtovi razstavitvi so njeni Schmidtovi koeficienti, Schmidtovi parametri prepletenosti ali Schmidtova števila in so naravne značilnosti stopnje prepletenosti, definirane kot:[4]
Skupno število Schmidtovih koeficientov , šteto z mnogokratnostjo, se imenuje njegov Schmidtov rang.
Če se lahko izrazi kot tenzorski produkt:
potem se imenuje ločljivo stanje. Drugače je v prepletenem stanju. Iz Schmidtove razstavitve se lahko vidi, da je prepleten, če in samo če ima Schmidtov rang strogo večji od 1. Zato sta dva podsistema, ki delita čisto stanje, prepletena, če in samo če sta njuni zmanjšani stanji mešani stanji. Iz Schmidtovih koeficientov čistega stanja je mogoče določiti vse njegove značilnosti plepletenosti.[5] Tudi obnašanje pod krajevnimi kvantnimi operacijami določajo Schmidtovi koeficienti, še posebej, ali je mogoče dve stanji krajevno transformirati eno v drugo.[6]
Von Neumannova entropija
[uredi | uredi kodo]Posledica zgornjih komentarjev je, da je za čista stanja von Neumannova entropija zmanjšanih stanj dobro definirana mera prepletenosti.[5] Za von Neumannovo entropijo obeh zmanjšanih stanj je in to je enako nič, če in samo če je produktno stanje (neprepleteno).
Vektor Schmidtovega ranga
[uredi | uredi kodo]Schmidtov rang je definiran za dvodelne sisteme, namreč za kvantna stanja:
Koncept Schmidtovega ranga se lahko razširi na kvantne sisteme, sestavljene iz več kot dveh podsistemov.[7]
Če se pogleda tridelni kvantni sistem:
Obstajajo trije načini za zmanjšanje sistema na dvodelni sistem z delno sledjo glede na ali :
Vsak od dobljenih sistemov je dvodelni sistem in ga je zato mogoče označiti z enim številom (njegovim Schmidtovim rangom) in . Ta števila zajemajo »količino prepletenosti« v dvodelnem sistemu, ko se zavržejo ali . Zaradi teh razlogov se lahko tridelni sistem opiše z vektorjem, in sicer z vektorjem Schmidtovega ranga:
Koncept vektorja Schmidtovega ranga se lahko podobno razširi na sisteme, sestavljene iz več kot treh podsistemov, z uporabo tenzorjev.
Zgled[8]
[uredi | uredi kodo]Naj se vzame tridelno kvantno stanje .
Takšna vrsta sistema je mogoča s kodiranjem vrednosti kudita v tirno vrtilno količino(OAM) fotona namesto v njegov spin, saj lahko slednji sprejme le dve vrednosti.
Vektor Schmidtovega ranga za to kvantno stanje je .
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Ekert, Artur; Knight, Peter Leonard (Maj 1995), »Entangled quantum systems and the Schmidt decomposition«, American Journal of Physics, 63 (5): 415, doi:10.1119/1.17904, ISSN 0002-9505
- Fedorov, Mikhail; Miklin, Nikolai (2013), Schmidt modes and entanglement of biphoton polarization qutrits, arXiv:1308.2513
- Huber, Marcus; de Vicente, Julio I. (14. januar 2013), »Structure of Multidimensional Entanglement in Multipartite Systems«, Physical Review Letters (v angleščini), 110 (3): 030501, arXiv:1210.6876, Bibcode:2013PhRvL.110c0501H, doi:10.1103/PhysRevLett.110.030501, ISSN 0031-9007, PMID 23373906, S2CID 44848143
- Krenn, Mario; Malik, Mehul; Fickler, Robert; Lapkiewicz, Radek; Zeilinger, Anton (4. marec 2016), »Automated Search for new Quantum Experiments«, Physical Review Letters (v angleščini), 116 (9): 090405, arXiv:1509.02749, Bibcode:2016PhRvL.116i0405K, doi:10.1103/PhysRevLett.116.090405, ISSN 0031-9007, PMID 26991161, S2CID 20182586
- Nielsen, Michael Aaron (1999), »Conditions for a Class of Entanglement Transformations«, Physical Review Letters, 83 (2): 436–439, arXiv:quant-ph/9811053, doi:10.1103/PhysRevLett.83.436, ISSN 0031-9007
- Pati, Arun Kumar (2000), »Existence of the Schmidt decomposition for tripartite systems«, Physics Letters A, 278 (3): 118–122, arXiv:quant-ph/9911073, doi:10.1016/S0375-9601(00)00767-2, ISSN 0375-9601
- Peres, Asher (1993), Quantum Theory: Concepts and Methods, Dordrecht: Kluwer, §5
- Schmidt, Erhard Oswald Johannes (1907), »Zur Theorie der linearen und nichtlinearen Integralgleichungen : I. Teil: Entwicklung willkürlicher Functionen nach Systemen vorgeschriebener«, Mathematische Annalen, 63: 433–476, ISSN 0025-5831 – prek Središče za digitalizacijo Göttingen
- angleški prevod Stewart, G. W. (2011), »On the Theory of Linear and Nonlinear Integral Equations. Part I: The Expansion of Arbitrary Functions by Prescribed Systems.«, Fredholm, Hilbert, Schmidt: Three Fundamental Papers on Integral Equations Translated with commentary by G. W. Stewart
- Sciara, Stefania; Lo Franco, Rosario; Compagno, Giuseppe (2017), »Universality of Schmidt decomposition and particle identity«, Scientific Reports, 7: 44675, doi:10.1038/srep44675, ISSN 2045-2322
- Vidal, Guifré (2000), »Entanglement Monotones«, Journal of Modern Optics, 47 (2–3): 355–376, arXiv:quant-ph/9807077, doi:10.1080/09500340008244048, ISSN 0950-0340
Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Pathak, Anirban (2013), Elements of Quantum Computation and Quantum Communication, London: CRC Press, Taylor & Francis Group, str. 92–98, ISBN 978-1-46-651791-2, OCLC 859524142
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- »Bipartite states and Schmidt decomposition«, quantiki.org (v angleščini), Quantiki