Sbeitla

Sbeitla سبيطلة
Mesto
Dioklecijanov slavolok
Sbeitla Lega Sbeitle na zemljevidu Tunizije
Koordinati: 35°13′47″N 9°7′46″E
Država	Tunizija
Provinca	Kasserine
Upravljanje
• Župan	Fayçal Remili
Površina
• Skupno	4.376 sq mi (11.335 km2)
Prebivalstvo  (2022)
• Skupno	38.895
•	Arabci
• Gostota	14.270 preb./sq mi (5.511 preb./km2)
• Religija	islam
Časovni pas	UTC1 (Srednjeevropski čas)
Poštna številka	1250
Spletna stran	Sbeitla Official Website

Sbeitla (arabsko سبيطلة, latinizirano: Sbaytlā) je majhno mesto v zahodni osrednji Tuniziji. V bližini so ruševine rimske Sufetule z najbolje ohranjenimi rimskimi Kapitolinskimi templji v državi. Mesto je bilo vstopna točka muslimanskega osvajanja Severne Afrike.

Sbeitla je glavno mesto največjega okrožja v provinci Kasserine s površino 1133,5 km². Od Tunisa je oddajena 264 km in ima 38.895 prebivalcev (2022). Okolica naj bi bila še v 19. stoletju poraščena z brinom in alepskim borom, v zgodnjem 20. stoletju pa je bila pusta in gola.

Zgodovina

Najstarejši sledovi civilizacije na območju Sbeitle so punski megaliti in nagrobne stele.

Regijo so poseljevala nomadska plemena. Z ustanovitvijo tabora III. legije Augusta v Hajdri in predajo berberskega voditelja Takfarinata je bila regija pomirjena in pod rimskim cesarjem Vespazijanom in njegovimi sinovi med letoma 67 in 69 poseljena. Kasneje je postala sedež škofije v rimski provinci Bizaceni.

Nekateri napisi, najdeni v mestu, kažejo, da je bila naselbina v 2. stoletju uspešna in je dosegla veliko blaginjo s proizvodnjo oljčnega olja. Vzgojo oljk so omogočile zanje idealne podnebne razmere v regiji. Blaginja je omogočila gradnjo čudovitega foruma in drugih pomembnih javnih zgradb.

Mesto je v poznem Rimskem cesarstvu začelo propadati. Zasedli so ga Vandali, kar potrjujejo templji, posvečeni njihovim bogovom.

S prihodom Bizantincev se je začelo novo obdobje razcveta. Leta 647 so bila polja pred mestom prizorišče velike bitke med Bizantinci in Berberi pod poveljstvom Gregorja Patricija in Arabci pod poveljstvom guvernerja Rašidunskega kalifata v Egiptu Abdulahom ibn Saadom. Bitka pri Sufetuli se je končala z odločilno muslimansko zmago, ki je omajala bizantinsko oblast v regiji in nakazala začetek muslimanskega osvajanja Severne Afrike.

V tistem času je bil kalif Rašidunskega kalitata Utman ibn Afan, ki je vso svojo vojsko postavil pod poveljstvo Abdulaha ibn Saada. Ob prihodu Abdulaha ibn Saada v Cirenajko se je njegovi vojski pridružila vojska Ukbe ibn Nafija in poveljnika sta skupaj pripravila načrt za osvojitev Sbeitle. Bitka je bila dolga in težka. Ko so na bojišče prišle okrepitve pod poveljstvom Abd Alaha ibn al-Zubajra, so s skupnimi močmi zavzeti Sufetulo.

Muslimanska osvojitev je pomenila konec bizantinske oblasti in ukinitev škofije. Safetula je uradno še vedno katoliška naslovna škofija.

• 
  Kapitolinski templji
• 
  Javno kopališče
• 
  Slavolok Antonina Pija in Kapitolinski templji