Savar

Savar
Savar Geografska lega na Hrvaškem
43°53′N 15°0′E
Država	Hrvaška
Županija	Zadrska županija
Občina	Sali
Nadm. višina	76 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	57
Poštna številka	23285 Brbinj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Savar je manjše naselje na Dugem otoku, Hrvaška, ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Geografija

Savar leži v osrednjem delu otoka, na manjši okoli 60 m visoki vzpetini nad robom doline, nekoliko odmaknjen od obale nad zalivom Dražica.

V dnu zaliva Dražica je manjši pristan, ki je odprt severnim in severozahodnim vetrovom.Privez plovil je mogoč na manjšem pomolu kolenaste oblike, ali pa z notranje strani valobrana. Globina morja pri valobranu je 2–3 metre. Pri pomolu je splavna drča.

Kraj je poznan po podzemni jami Strašna peć.

Prebivalstvo

V Savru stalno živi okoli 46 prebivalcev.

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
151	167	178	177	202	242	284	298	286	282	197	188	93	85	57

Zgodovina

Otoček s cerkvijo sv. Pelegrina

Kraj se prvič omenja v 13. stoletju. V slikovitem zalivu Dražica, na otočku, ki je z nasipom povezan s kopnim, stoji predromanska cerkev sv. Pelegrina. Prezbiterij je bil postavljen med 7. do 9. stoletjem, cerkvena ladja in zakristija pa sta bili zgrajeni okoli leta 1300.

Župnijska cerkev z baročnim krstilnikom z napisom v glagolici, ki so ga prenesli iz cerkve sv. Pelegrina, je bila postavljena 1670. Nekoč je bil v Savarju tudi samostan ob katerem je stala cerkev sv. Andreja.

Zanimivosti

Jama Strašna peć je bila prva organizirana izletniška destinacija ne samo na Dugem otoku, temveč tudi v širši okolici. Leta 1904 je Strašno peć obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I.

Savar je znan tudi po pridobivanju umetnega kamna. Iz kamenja pridobljenega v tukajšnem kamnolomu je zgrajeno mnogo zgradb po svetu, med drugimi tudi palača Združenih narodov v New Yorku.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem

Zunanje povezave

• Dugi otok