Sasolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sasolit
Rumeni sasolit
Splošno
Kategorijaboratni mineral
Kemijska formulaH3BO3
Strunzova klasifikacija06.AA.05
Kristalna simetrijatriklinska 1
Osnovna celicaa = 7,02 Å, b = 7,06 Å, c = 6,59 Å; α = 103,65°, β = 101,11°, γ = 59,98°; Z = 4
Lastnosti
Barvabela do siva, zaradi žvepla tudi bledo rumena ali zaradi železovih oksidov rjava; v prepuščeni svetlobi je brezbarven
Kristalni habitluskasti psevdoheksagonalni kristali, lahko z vključki, ploščast, lahko tudi stalaktitski
Kristalni sistemtriklinski - pinakoiden
Dvojčičenjeokoli [001] kot osi dvojčičenja, pogosto
Razkolnostpopolna po {001}, sljudasta
Žilavostlahko se reže
Trdota1
Sijajsteklast do bisern
Barva črtebela
Prozornostprozoren
Specifična teža1,46-1,50
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,340, nβ = 1,456, nγ = 1,459
Dvolomnostδ = 0,119
Kot 2Vizmerjen: 5°, izračunan: 16°
Topnosttopen v vodi
Sklici[1][2][3]

Sasolit je borov mineral, mineralna oblika borove kisline. Pojavlja se v vulkanskih fumarolah, izvirih vroče vode in skladih evaporitnih sedimentov.[1]

Mineral so prvič opisali leta 1800 in ga imenovali po vasi Sasso Pisano v Toskani, Italija, kjer so ga odkrili.[3] Mineral je mogoče najti tudi v lagunah po celi Toskani,[2] na Eolskih otokih in v zvezni ameriški državi Nevadi. Običajno je bele do sive barve. V prepuščeni svetlobi je brezbarven. Zaradi prisotnosti žvepla je lahko rumeno, zaradi prisotnosti železovih oksidov pa rjavo obarvan.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]