Samuel Budina

Samuel Budina
Rojstvo	ne pred 1540 in ne pozneje od 1550 Ljubljana
Smrt	ne pred maj 1571
Narodnost	Slovenec
Državljanstvo	Sveto rimsko cesarstvo
Poklic	učitelj, prevajalec

Samuel Budina slovenski učitelj in prevajalec * med 1540 in 1550, Ljubljana, † po maju 1571, ?

Samuel Budina je s svojim prevodom Historije Sigeta prispeval k širjenju znanja o sigetski bitki in krepitvi kulturnih vezi med slovenskim in hrvaškim prostorom. Njegovo delo kot učitelj, prevajalec in pravnik odraža vsestranskost ter pomen izobraženih posameznikov v 16. stoletju na Slovenskem.

Življenjepis

Samuel Budina se je rodil v Ljubljani v 40. letih 16. stoletja kot sin protestantskega šolnika Lenarta Budine. Odraščal je z bratom Blažem. Njegov oče je imel pomemben vpliv na njegovo izobraževanje in versko usmerjenost. Izobraževanje je začel pri očetu, nato pa nadaljeval študij na univerzi v Tübingenu, kjer je bil vpisan 22. junija 1558. Tam je prejemal Tiffernovo štipendijo (od 13. junija 1558 do julija 1563), postal bakalaver 17. septembra 1561 in magistriral 1. avgusta 1565 kot deveti v skupini, ki jo je vodil prvak Frischlin. Kasneje je študiral tudi v Padovi, kjer je bil 20. junija 1567 vpisan na filozofski fakulteti, 12. decembra 1568 pa na pravni fakulteti skupaj z Janezom Khislom.

Po vrnitvi iz Tübingena je nekaj let deloval kot domači učitelj sinov Janža Auersperga, pri čemer je bival delno v Padovi in delno na gradu Žužemberk (dokumentirano 31. marca 1568). Od 31. oktobra 1569 do maja 1571 je deloval kot zagovornik, nato pa od maja 1571 kot plačani prokurator pri deželnem plemiškem sodišču (Landschranne). Umrl je po maju 1571 zaradi nesrečnega padca s konja.

Prevajalsko delo

Samuel Budina je pomemben zaradi svojega prevoda Historije Sigeta, besedila o sigetski bitki, ki ga je v hrvaščini (verjetno z latinskimi črkami) napisal Ferenc Črnko, tajnik in komornik Zrinskih. Budina se je v Tübingenu v času delovanja Ungnadovega biblijskega zavoda seznanil s hrvaškim jezikom in pisavo ter v družbi hrvaških literatov pridobil znanje, ki mu je omogočilo prevajanje. Na pobudo Janeza Khisla in drugih kranjskih plemičev je pripravil latinski in nemški prevod Historije Sigeta, pri čemer je latinski prevod objavil leta 1568 v Dunaju pod naslovom Historia Sigethi. Pri prevodu je sodeloval z ujetniki Auerspergov, ki so mu pomagali pri razlagi tujih in turških izrazov. Prevod je bil v glavnem točen, z le nekaj manjšimi napakami in opustitvami.

Budinov latinski prevod je bil kmalu po objavi preveden v nemščino, italijanščino, španščino in morda druge jezike. Ponatiskovan je bil v različnih oblikah in je služil kot pomemben vir za razumevanje sigetskih dogodkov. Leta 1911 je A. Kaspret v Auerspergovem gradu Losensteinleithen odkril glagolski rokopis Historije Sigeta, ki je bil verjetno osnova za Budinov prevod.

Glej tudi

Protestantizem na Slovenskem

Viri

• Kidrič, Francè (2013) [1925]. »Budina, Samuel (med 1540 in 1550–po 1571)«. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 28. septembra 2025. Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.
• Južnič, Stanislav (2008). »Najstarejši ohranjeni knjižnični katalog na Slovenskem: (ob 325. obletnici smrti Filipa Terpina v Trubarjevem letu 2008). Del 2«. Št. 52. Knjižnica. str. 8. COBISS 246543872. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)