Samguk sagi
 | |
| Avtor | Kim Busik |
|---|---|
| Naslov izvirnika | 삼국사기 (三國史記) |
| Država | Korjeo |
| Jezik | klasična kitajščina |
| Subjekt | zgodovina Koreje |
| Žanr | staroveška zgodovina |
Datum izida | 4. februar 1146[1] |
Samguk sagi (korejsko: 삼국사기; kandži: 三國史記; dobesedno 'Zgodovina treh kraljestev') je zgodovinska knjiga treh korejskih kraljestev: Gogurjeo, Bekje in Silla. Dokončana je bila leta 1145 in v Koreji velja za najstarejšo ohranjeno kroniko korejske zgodovine.[2]
Samguk sagi je napisana v klasični kitajščini, pisnem jeziku literatov starodavne Koreje. Njeno sestavljanje je naročil kralj Injong iz Gorjea (vladal 1122–1146), sestavil pa jo je vladni uradnik in zgodovinar Kim Busik s svojo ekipo mlajših zgodovinarjev. Dokument je digitaliziral Nacionalni inštitut za korejsko zgodovino in je na voljo na spletu s sodobnim korejskim prevodom v hangul.[3]
Opis
[uredi | uredi kodo]Samguk sagi je ključnega pomena za preučevanje korejske zgodovine v obdobju Treh kraljestev in Združene Sille. Ne le zato, ker sta ta knjiga in njen budistični dvojnik Samguk jusa edina ohranjena korejska vira za to obdobje, ampak tudi zato, ker Samguk sagi vsebuje veliko informacij in podrobnosti. V knjigah 35 in 36 vsebuje na primer prevajalske tabele, ki so bile uporabljene za okvirno rekonstrukcijo nekdanjega gogurjejskega jezika.[4]
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Za sestavljanje Samguk sagi v 12. stoletju je bilo več motivacijskih dejavnikov, ki se lahko v grobem razdelijo na ideološke in politične. Ideološki dejavniki so razvidni iz predgovora dela, ki ga je napisal Kim Busik, in v njem navaja:
- "Med današnjimi učenjaki in visokimi uradniki so taki, ki so dobro podkovani in lahko podrobno razpravljajo o Petih klasikih in drugih filozofskih razpravah ... pa tudi o zgodovini Čina in Hana, kar se tiče dogodkov v naši državi pa so od začetka do konca popolnoma nevedni. To je resnično obžalovanja vredno."[5]
Viri
[uredi | uredi kodo]Samguk sagi je bila napisana na podlagi Gu Samguksa (舊三國史, Stara zgodovina treh kraljestev) in drugih zgodnejših zgodovinskih zapisov, kot je Hvarang segi (花郞世記, Letopisi Hvaranga), od katerih večina ni ohranjena.
Kar zadeva zunanje vire, se knjiga ne sklicuje na nobeno japonsko kroniko, na primer Kodžiki (712) ali Nihon Šohi (720). Možno je, da Kim Busik japonskih kronik ni poznal, ali pa je preziral citiranje japonskega vira. V nasprotju s tem je velikodušno črpal iz kitajskih dinastičnih kronik in celo iz neuradnih kitajskih zapisov, med katerimi so najbolj vidni Zapisi treh kraljestev (280–290), Knjiga Veja (554), Knjiga Džina (648), Stara knjiga Tanga (945), Nova knjiga Tanga (1060) in Dzidži Tongdžjan (1084).[6]
Vsebina
[uredi | uredi kodo]Samguk sagi je na pobudo korejskega kralja Injonga (vladal 1122–1146) sestavila skupina učenjakov pod vodstvom dvornega zgodovinarja Kima Busika. Dokončana je bila leta 1145. Kim Busik, zvest konfucijanec, je iz svoje pripovedi izključil vse elemente čudežnega.
Delo je sestavljeno iz 50 zvezkov (korejsko: kwon 권, 卷) in vsebuje naslednje tematske sklope:[7]
- Letopisi Sille (Silla pongi, 신라본기, 新羅本紀) — 12 zvezkov
- Letopis Kogurjeoja (Koguryo pongi, 고구려본기, 高句麗本紀) — 10 zvezkov
- Letopiso Bekje (Baekje pongi, 백지본기 , 百濟本紀) — 6 zvezkov
- Kronološke tabele (Yeonpyo, 연표, 年表) — 3 zvezki
- Razni izračuni (Japji, 잡지, 雜志) – 9 zvezkov
- Biografije (Yeolchon, 열전, 列傳) – 10 zvezkov.
Prvih 12 zvezkov, ki vsebujejo glavna besedila (pongi/bongi) in zajemajo obdobje od 57 pr. n. št. do 936 n. št., je posvečenih kraljestvu Silla. Sledi jim bolj strnjena zgodovina Kogurjeoja, ki zajema obdobje od leta 37 pr. n. št. do 668 n. št. Knjiga se zaključi z zgodovino Bekjeja, ki zajema obdobje od leta 18 pr. n. št. do 660 n. št. Ta del je najkrajši od treh besedil.
Polemike glede avtentičnosti
[uredi | uredi kodo]Vsebina tega zgodovinskega dela odraža čas njegovega nastanka. Leta 1126 so Džurčeni zavzeli državo Kitanov severno od Koreje, ki je bila nekoč pod oblastjo Koreje. Naslednje leto so od dinastije Song prevzeli vso severno Kitajsko. Znotraj same Koreje sta se spopadli dve vplivni frakciji: vojaški voditelji, ki so zagovarjali preventivno vojno proti Džurčenom, in frakcija učenjakov-uradnikov, ki so zagovarjali obrambno zavezništvo s Kitajsko. Kim Busik, ki je koordiniral sestavljanje kronike, je bil potomec kraljev Sille in je želel poudariti kontinuiteto med Sillo in sodobno državo Gorjeo. Celotno njegovo delo lahko razumemo kot argument za nujnost zavezništva Gorjea s Kitajsko.[8]
Pristranskost sestavljavca lahko pojasni nekatera izkrivljanja zgodovinskih dejstev. Največja polemika je okoli avtentičnosti poročila o najzgodnejšem obdobju korejske zgodovine, saj ima datiranje ustanovitve treh kraljestev jasne politične prizvoke - ustanovitev Sille, ki je zmagala nad svojimi tekmeci, je pretirana. V sodobni korejski historiografiji se Samguk sagi obravnava kot zbirka starejših izročil, vendar obstaja negotovost glede tega, kdaj so se ta izročila oblikovale in kako natančno so bila prenesena.
Pomen
[uredi | uredi kodo]Pomen Samguk sagija za korejsko zgodovinopisje lahko primerjamo s pomenom Zgodovine minulih let za rusko zgodovino, saj to delo vsebuje opis pomembnih zgodovinskih dogodkov, predstavljenih v kronološkem vrstnem redu, vključno z miti o ustanovitvi, vzponu in padcu treh starokorejskih kraljestev – Kogurjeo, Bekje in Silla – ter informacije o nasledstvu njihovih vladarjev. Kot prvo ohranjeno zgodovinsko delo Koreje, sestavljeno z državno podporo, je Samguk sagi služil kot model za poznejše korejske zgodovinske knjige.
Izjemnega pomena za filologijo in jezikoslovje je glosa toponimov v regiji Gogurjeo v knjigah 35 in 36, ki na edinstven način osvetljujejo jezikovne razmere v Koreji v zgodnjem srednjem veku. Mnogi starokorejski toponimi, navedeni v kroniki, so transparentno etimologizirani z uporabo stare japonščine.[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 鄭, 麟趾 (4. februar 1146). . 高麗 – prek Wikivir.
- ↑ »보물 삼국사기 (三國史記) : 국가유산포털 - 문화재청«. Heritage Portal : CULTURAL HERITAGE ADMINISTRATION (v korejščini). Pridobljeno 16. novembra 2024.
- ↑ »삼국사기«. 한국사 데이터베이스. Pridobljeno 3. januarja 2022.
- ↑ Beckwith 2007.
- ↑ Lee 1992, str. 464.
- ↑ Busik, Kim (1145). Samguk Sagi.
- ↑ Русские эквиваленты названий разделов даются по публикации М. Н. Пака.
- ↑ Pascal Dayez-Burgeon. Histoire de la Corée: Des origines à nos jours. Paris: Tallandier, 2012. str. 63
- ↑ Christopher I. Beckwith. Koguryo: The Language of Japan's Continental Relatives. Leiden: Brill, 2004
Viri
[uredi | uredi kodo]- Knjige
- Beckwith, Christopher (2007). Koguryo: The Language of Japan's Continental Relatives. Brill's Japanese Studies Library. Brill. str. 296. ISBN 9789047420286.
- Kim, Kichung (1996). »Chap 4. Notes on the Samguk Sagi and Samguk yusa«. An Introduction to Classical Korean Literature. Routledge. str. 256. ISBN 978-1563247866.
- Lee, Peter H. (1992). Sourcebook of Korean Civilization. New York: Columbia University Press. str. 750. ISBN 978-0231079129.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava) - Lee, Ki-baik; Wagner, Eward W. (1984). A new History of Korea. Harvard University Press. str. 518. ISBN 978-0674615762.
- Sin, Chaeho (1931). »조선상고사« [History of Ancient Korea, 2 vols]. Reprinted in 단재 신 채호 전집 [Collected works of Danjae Sin Chaeho] (v korejščini). ed: 단재 신 채호 전집 편찬 위원회 (Compilation Committee), Seoul, Munjangsa, 1982.
- Listine
- Hong, Wontak, Pr.Em. Seoul National University (2009). »Ancient Korea-Japan Relations: Dating the Formative Years of the Yamato Kingdom (366-405 CE) by the Samguk-Sagi Records and Reinterpreting the Related Historic facts« (PDF). Open Area Studies Journal. 2: 12–29. doi:10.2174/1874914300902010012. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. aprila 2020. Pridobljeno 23. septembra 2015.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - Lee, Hai-soon (1997). »Kim Pu-sik's View of Women and Confucianism: An Analytic Study of the Lives of Women in the Samguk Sagi« (PDF). Seoul Journal of Korean Studies. 10: 45–64..
- McBride, Richard D. II. (avgust 1998). »Hidden Agendas in the Life Writings of Kim Yusin«. Acta Koreana. 1: 101–142.
- Shultz, Edward J. (2004). »An Introduction to the Samguk Sagi«. Korean Studies. 28: 1–13. doi:10.1353/ks.2005.0026. S2CID 144403549. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2007.
- Lowensteinova, Myriam (2012). »Biographies of the underprivileged in Samguk Sagi chronicle« (PDF). 6th World Congress of Korean Studies, 25-26 Sep. 2012. str. 11. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2015. Pridobljeno 23. septembra 2015.
