Samanidska dinastija

Samanidska dinastija
سامانیان
Samanidska dinastija سامانیان
819–999
	Obseg samanidskega kraljestva ob smrti Nasrja II. leta 943
Glavno mesto	Samarkand (819–892); Bukhara (892–999);
Skupni jeziki	Perzijščina (lingua franca, dvor, akademija, literatura),; Arabščina (teologija, birokracija);
Religija	Sunitizem (manjšina Šiitizem, Nestorijanstvo, Zaratustrstvo)
Vlada	Dedna monarhija
Amir (Emir)
• 819–864/5	Ahmad ibn Asad
• 999	Abd al-Malik II (Samanidski emir)
Zgodovinska doba	Srednji vek
• ustanovitev	819
• ukinitev	999
Površina
928 est.	2.850.000 km2
Predhodnice	Naslednice
	Safaridska dinastija
	Abasidski kalifat
	Alidske dinastije severnega Irana
	Banijuridi
	Buhar Khudahs
	Kneževina Ušrusana
	Kneževina Fargana
	Sogdija
Gaznavidska dinastija
Karahanidi
Banu Ilyas
Farigunidi
Muhtadžidi
Bujidska dinastija

Samanidska Monarhija (perz. سامانیان; Sāmānijān) je naziv za iransko državo, ki se je v 9. in 10. stoletju razprostirala na območju Velikega Irana in Centralne Azije. Samanidska dinastija je imenovana po Saman Khudi, zaratustrskem plemiču, ki se je spreobrnil v sunitski islam in skupaj s Tahiridi velja za prvo avtohtono iransko dinastijo po muslimanskem osvajanju Perzije in iranske planote v 7. stoletju.

Samanidi veljajo tudi za potomce sasanidskega vladarja Bahrama Čobina in dinastije Mihran, ene od sedmih znanih iranskih plemiških hiš. Samanidi so svojo politično upravo oblikovali po vzoru Abasidskega kalifata, njihova prestolnica pa je bila v Balhu, Buhari, Samarkandu in Heratu. Njihov politični vpliv se je še bolj povečal, potem ko so leta 900 uspešno osvojili sosednjo iransko Safaridsko monarhijo in so se obdržali natanko sto let, ko je bila z uporom ustanovljena Gaznavidska monarhija.

Samanidsko obdobje se spominjamo predvsem po bogati umetniški in znanstveni zapuščini: mesto Buhara je bilo po velikosti in slavi enakovredno Bagdadu, samanidski vladarji so spodbujali uporabo perzijskega jezika, med najpomembnejšimi učenjaki iz tistega obdobja pa sta bila Rudaki in Avicena.

Samanidski vladarji

Buhara	Samarkand	Fergana	Taškent	Herat
	Saman Khuda perzijsko سامان خدا (Perzijski posestnik iz vasi Saman v provinci Balh v severnem Afganistanu je prispel v Merv na dvor omajadskega guvernerja Horasana, Asada ibn Abdallaha al-Kasrija, pod čigar vplivom je postal musliman in guvernerju služil do svoje smrti. Bil je ustanovitelj samanidske dinastije.)
	Asad ibn Saman perzijsko اسد بن سامان
	Nuh ibn Asad perzijsko نوح بن اسد 819–841/2	Ahmad ibn Asad perzijsko احمد بن اسد 819–864/5	Yahya ibn Asad perzijsko یحییٰ بن اسد 819–855	Ilyas ibn Asad perzijsko الیاس بن اسد 819–856
	Ahmad ibn Asad perzijsko احمد بن اسد 819–864/5			Ibrahim ibn Ilyas perzijsko ابراهیم بن الیاس 856–867
Isma'il ibn Ahmad perzijsko ابو ابراهیم اسماعیل بن احمد 892–907	Nasr I perzijsko نصر بن احمد 864–892		Ya'qub ibn Ahmad perzijsko یعقوب بن احمد ?	Safaridska dinastija
Isma'il ibn Ahmad perzijsko ابو ابراهیم اسماعیل بن احمد 892–907
Ahmad Samani perzijsko احمد بن اسماعیل 907–914
Nasr II perzijsko ابوالحسن نصر بن احمد 914–943
Nuh I perzijsko نوح بن نصر 943–954
Ibrahim ibn Ahmad perzijsko ابراهیم بن احمد 947
Abd al-Malik I (Samanidski emir) perzijsko عبدالملک بن نوح 954–961
Mansur I (Abu Salih Mansur) ibn Nuh I perzijsko ابو صالح منصور بن نوح 961–976
Nuh II (Nuh ibn Mansur) perzijsko نوح بن منصور 976–997
Abd al-Aziz ibn Nuh perzijsko عبدالعزیز 992
Mansur II (Abu'l-Harith Mansur ibn Nuh II) perzijsko ابو الحارث منصور بن نوح 997–999
Abd al-Malik II (Samanidski emir) perzijsko عبدالمالک بن نوح 999
Isma'il Muntasir ibn Nuh II perzijsko اسماعیل منتصر بن نوح 1000 – 1005
?

Sklici

↑ "Persian Prose Literature." World Eras. 2002. HighBeam Research. (September 3, 2012);"Princes, although they were often tutored in Arabic and religious subjects, frequently did not feel as comfortable with the Arabic language and preferred literature in Persian, which was either their mother tongue—as in the case of dynasties such as the Saffarids (861–1003), Samanids (873–1005), and Buyids (945–1055)...".
↑ Daniel 2001, str. 74.
↑ Frye 1975, str. 146.
↑ Bergne 2007, str. 6.
↑ Frye 1975, str. 145.
↑ Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires«. Journal of World-Systems Research. 12 (2): 222. ISSN 1076-156X. Pridobljeno 12. septembra 2016.
↑ Taagepera, Rein (1997). »Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia«. International Studies Quarterly. 41 (3): 475–504. doi:10.1111/0020-8833.00053. JSTOR 2600793.
↑ Bang, Peter Fibiger; Bayly, C. A.; Scheidel, Walter (2020). The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience (v angleščini). Oxford University Press. str. 92–94. ISBN 978-0-19-977311-4.

Literatura

(angleško) Samanid Dynasty. Encyclopædia Britannica. 2011.
(angleško) Bosworth, Clifford Edmund (15. julij 1987). Asad B. Sāmānḵodā. Encyclopædia Iranica. New York. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2011. Pridobljeno 24. februarja 2012.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava)
(angleško) Frye, Richard Nelson (1975). »4. The Sāmānids«. The period from the Arab invasion to the Saljuqs. The Cambridge History of Iran. Vol. IV. Cambridge, U.K.: Cambridge University Press. doi:10.1017/CHOL9780521200936.005. ISBN 9780521200936.
Nagel, Tilman (1998). Die islamische Welt bis 1500. München: Oldenbourg Wissenschaftsverlag. ISBN 3-486-53011-9.
(angleško) Shahmiri, Cyrus (2011). Samanid Dynasty. Iran Chamber.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Samanidska dinastija.

[1] "Persian Prose Literature." World Eras. 2002. HighBeam Research. (September 3, 2012);"Princes, although they were often tutored in Arabic and religious subjects, frequently did not feel as comfortable with the Arabic language and preferred literature in Persian, which was either their mother tongue—as in the case of dynasties such as the Saffarids (861–1003), Samanids (873–1005), and Buyids (945–1055)...".

[FOOTNOTEDaniel200174-2] Daniel 2001, str. 74.

[FOOTNOTEFrye1975146-3] Frye 1975, str. 146.

[FOOTNOTEBergne20076-4] Bergne 2007, str. 6.

[FOOTNOTEFrye1975145-5] Frye 1975, str. 145.

[6] Turchin, Peter; Adams, Jonathan M.; Hall, Thomas D (december 2006). »East-West Orientation of Historical Empires«. Journal of World-Systems Research. 12 (2): 222. ISSN 1076-156X. Pridobljeno 12. septembra 2016.

[7] Taagepera, Rein (1997). »Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia«. International Studies Quarterly. 41 (3): 475–504. doi:10.1111/0020-8833.00053. JSTOR 2600793.

[OxfordArea-8] Bang, Peter Fibiger; Bayly, C. A.; Scheidel, Walter (2020). The Oxford World History of Empire: Volume One: The Imperial Experience (v angleščini). Oxford University Press. str. 92–94. ISBN 978-0-19-977311-4.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno	VIAF 2 GND FAST
Nacionalno	Izrael
Ljudje	DDB
Drugo	İslâm Ansiklopedisi Yale LUX