Sali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sali
Sali, Dugi otok.JPG
Sali is located in Hrvaška
Sali
Sali
Geografska lega na Hrvaškem
43°56′N 15°10′E / 43.933°N 15.167°E / 43.933; 15.167Koordinati: 43°56′N 15°10′E / 43.933°N 15.167°E / 43.933; 15.167
DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
ŽupanijaZadarska županija Zadarska županija
ObčinaSali
Nadm. višina
34 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno769
Poštna številka
23281 Sali
Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno).

Sali je naselje ter manjše pristanišče na Dugem otoku (Hrvaška), ki je središče občine Sali Zadarske županije.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Sali leži na severozahodni obali istoimenskega zaliva na otoku. Kraj je s cesto preko Žmana povezan z ostalimi naselji na otoku.

Na koncu zaliva je pristan. Vstop v pristan varujeta dva valobrana: na prvem okoli 70 metrov dolgem stoji svetilnik. Tu so tudi privezi za ribiške ladje, ob druhem manjšem pa so privezana plovila domačinov. Zaliv je odprt južnim vetrovom.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
449 644 586 713 830 880 1117 1097 1230 1227 1178 1106 877 1190 769

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Sali je gospodarsko središče, ribiško pristanišče in pomembenaturistična destinacija otoka. Tu je potapljaška baza, kjer tudi polnijo potapljaške jeklenke. V kraju obratuje »Tovarna ribjih konzerv«. Prebivalci pa se ukvarjajo še s poljedelstvom, predvsem s pridelavo oljk.

V kraju je hotel Sali.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje Sali je dobilo ime po solinah, ki so bile zgrajene v plitvem zalivu. Prvotno naselje je bilo postavljeno sicer malo bolj odmaknjeno od morja, kot zdajšnje, ki je na obali.

V vasi stoji gotska cerkev Uzašašća Marijina, postavljena na temeljih starejše cerkve iz zgodnjega srednjega veka. Okoli cerkve je lapidarij z nagrobnimi ploščami napisanimi v glagolica|glagolici. Druga cerkev v vasi je cerkvica sv. Nikole, ki se prvič omenja leta 1644.

Med primerki hišne arhitekture so zanimive: gotsko-renesančna hiša družine Rančić, dve renesančni hiši družine Gverini, ki ju obdaja park in baročna hiša Petricioli iz 17. stoletja.

Ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]